|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
dolóčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolóčniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
določno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkaže kot njegovo pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki so jo kasneje prekinili Obri in Avari, čeprav zgodovinarji trde, da so se ti takrat vrinili med zahodne in južne Slovane, določneje med Slovake in Slovence, ki so takšni imeni dobili pozneje.
|
|
dolóčnost |
lastnost, značilnost določnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zbirke je tako določujoč, da ga posebej izpostavljam.
|
|
dolohódec |
-dca; m, vir: B; povezave:
|
|
dolohódenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dolohódstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dololástvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dololázec |
-zca; m, vir: B; povezave:
|
|
dololázniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dolomít |
apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolomítast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolomíten |
nanašajoč se na dolomit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomítenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolomíti |
-lómim; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
dolomitizácija |
petr. nadomeščanje prvotnih kamnin z dolomitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomitiziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolomitizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
dolomitnoapnenčast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolomítov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolomítovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolomítski |
nanašajoč se na dolomit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomiziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolón |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doloriméter |
-tra; m, vir: B; povezave:
|
|
dolorimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
|
|
dolorológ |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dolorósa |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doloróso |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolorózen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dolosparit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi večinoma idiomorfnih zrn dolomita kamnino imenujemo dolosparit tipa grainstone.
|
|
dolovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolózen |
jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklepen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolóžek |
muz. melodični okrasek za glavno noto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doložíti |
dati, položiti zraven:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dôlpostáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dôlpožebráti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
dolski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolščanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dóltaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
dólu |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolubljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dólus |
jur. duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklep; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sliki je pogled na Belčne klavže (zgrajene 1769, po drugem viru 1779) z dolvodne strani.
|
|
dólž |
star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsa notranja nasprotja pa je dolžan reševati vodja službe ob podpori glavnega urednika TV programov.
|
|
dolžáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dolžebrižnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dólžen |
1. ki še ni poravnan, plačan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolževan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dólžica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolžíček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
dolžína |
1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolžínski |
nanašajoč se na dolžino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžítev |
glagolnik od dolžiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžíti |
delati, imeti koga za krivega česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžníca |
ženska oblika od dolžnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžničin |
se nanaša na dolžnica; prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolžník |
kdor ima dolg, navadno denarni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost.
|
|
dolžníški |
nanašajoč se na dolžnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžniškoupniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolžništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neto dolžništvo posamezne fizične osebe do borznoposredniške družbe se izračunava in ugotavlja iz dnevnih podatkov.
|
|
dolžnóst |
1. kar bi kdo moral storiti, opravljati zaradi določenih norm, zlasti moralnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžnósten |
nanašajoč se na dolžnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóm |
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
domá |
v domači hiši, v svojem stanovanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domàč |
1. nanašajoč se na dom 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačekrajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos je poleg standardnih sponzorskih, domačekrajnih in nekaj anglosaksonskih imen ena ekipa celo razveselila g. Toporišiča samega.
|
|
domáčen |
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
domačestranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domačevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
domáčica |
zastar. gospodarjeva žena; gospodinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíca |
star. domačinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíja |
1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjica |
manjšalnica od domačija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjski |
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačijskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
domačínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
domačínec |
zastar. domačin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačinkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem gledat v slovar in "dost" bojda pomeni ljubimec. Opa, drage dame, to si velja zapomniti - sonce zahaja na turški plaži, vi v domačinovem objemu, malce postaja že predrzen, vi pa "Dost! Dost!". Nakar se čudite, da ni učinka.
|
|
domačínski |
nanašajoč se na domačine, domorodce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačinskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domačínstvo |
1. knjiž., redko domačijstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčiti |
redko udomačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 
