|
čúdnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tako na primer vejica pomeni, da moramo iti z glasom navzgor, pika, da si nehal z nalaganjem, vprašaj to, da si na policiji, kjer te zaslišujejo, narekovaj spodaj to, da boš povedal nekaj silno pomembnega in je treba zapisati in tako naprej do čudnikov in vzdihovalnikov.
|
čúfati |
kljuvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čuft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
|
|
čufta |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ja SVK vseskozi sem domneval, da si kumrovška čufta ... no sedaj vidim, da si res čufta ... in to celo brez paradjz sosa ... tako zelo si rikverc napreden, da še lds ne upaš voliti!
|
|
čúha |
nar. dolenjsko, ekspr. krava, navadno velika in debela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúhati |
nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čújsati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čúk |
1. majhna nočna ptica, podobna sovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúkati |
1. oglašati se z votlim, kratkim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuméti |
čemeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúnga |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Lepo povedano sh@dow.. glede različnih gametypov se strinjam.. vsi smo budale nadrkane sam na sd, pa dm.. in pol nimas vole it hq, kr tam nimaš za čunga lunga (z mano vred).
|
čúnkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
čúpati |
nar. puliti, trgati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúpkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čúrati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čuríčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čúsniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čustvovánje |
1. čustveno življenje, doživljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvováti |
doživljati čustva, čustveno vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čustvučkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čustvujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto tega udeleženec ravno o tem primeru v raziskavi na veliko teoretizira in zlasti moralizira, operira s čustvi čustvujočih, čutečih sodelavcev, ki mimogrede vržejo raziskovalca na cesto zaradi raziskave, zaradi drugačnih mnenj, stališč zaradi (po njihovem) različnega "pravno nedopustnega" mišljenja.
|
|
čúšniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
čútara |
ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútarica |
ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čutévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čúti |
raba peša 1. s sluhom zaznavati; slišati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúti |
raba peša biti buden; bedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čutíti |
1. zaznavati s čutili:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čutováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čuváj |
1. kdor poklicno kaj čuva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuvan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Ko je varno spet odleti više, / do vdano čuvane tihotne hiše: / ob svoj stenj se zvije, / se z lučjo pokrije / in vsak dih srcu piše. ...
|
|
čuvár |
kdor si prizadeva, da se kaj ohrani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuváriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čúžiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čvápniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
čvéka |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čvekáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš
lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
čvekáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čvekáti |
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Služba, čvekec z žažo na kavi, služba, šetkanje po Ljubljani, pot domov, cybersprehod, akcija.
|
|
čveketáti |
redko čvekati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čvékniti |
slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čverljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čvičáti |
oglašati se z visokim, tožečim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvíčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čvrčáti |
redko cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrčkáti |
redko ščebetati, čebljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čvrketáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čvŕkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
čvrkútati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čvrléti |
nar. ščebetati, čebljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrlíkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
čvrljáti |
redko čebljati, čebrnjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstéti |
redko utrjevati se, krepiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstíti |
redko utrjevati, krepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
da |
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáchsteinski |
geol., v zvezi dachsteinski apnenec apnenec, ki je iz najmlajšega dela triadne dobe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dacia |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji je bilo do konca junija letos registriranih že 218 avtomobilov dacia logan.
|
|
dacírati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dád |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dádati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dafna |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tedanji kustos Kranjskega deželnega muzeja Henrik Freyer (1802-1866) je volčin opisal kot novo vrsto in jo po grofu imenoval Daphne blagayana. Zalo, bledo dafno je 14. maja 1838 prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II., ki se je zanimal za botaniko bolj kot za vladarske posle.
|
|
dahnéti |
nar. vzhodno zaudarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dahníti |
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dajálec |
kdor kaj da, daje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dajan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne vem več, kolikokrat sem bil zaradi tebe legitimiran, kontroliran, pregledan, popisan, kaznovan, v nulo dajan, pokozlan, v jarke metan, v zapor poslan, umazan, posran in poscan, zaničevan, poteptan, zasmehovan, kregan, k hudiču poslan, a vse zaman, vse zaman: Jaz, kraljica moja, kapljica zlata, kapljica črna, te ne izdam! Sicer pa - dost mam! Vivez les dammes!
|
|
dajáti |
1. delati, da prehaja kaj k drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dájkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
dajnkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1923 je promoviral za doktorja filozofije s tezo Vokalizem in akcent vzhodnoštajerskega (prekmurskega) narečja s posebnim ozirom na jezik dajnkovskih spisov.
|
|
dàj |
1. izraža ukaz, spodbudo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dákel |
majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dakóta |
letalo z dvema motorjema ameriške tovarne Douglas:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daktilográf |
kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daktilografírati |
pisati na pisalni stroj; tipkati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daktiloskopiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kriminalistični tehniki so v letu 2000 sodelovali pri 5.264 (5.111) ogledih kraja kaznivih dejanj in dogodkov. Na podlagi prstnih sledi so identificirali 404 (318) storilce kaznivih dejanj. Daktiloskopiranih je bilo 3.617 (3.204) osumljencev.
|
|
daktiloskopírati |
jur. jemati prstne odtise:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljinaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri skakalnih disciplinah pride največkrat do poškodbe mišice, zvin ali zlom noge ali gležnja. Pri daljinaših lahko pride tudi do odprtega zloma v primeru nerodnega odriva ali skoka.
|
|
daljíti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
daljnoročno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvotno je bil zamišljen kot tematsko osamosvojen vsakoletni uvod v poletno šolo slovenskega jezika za tujce, ki naj bi v širšem zgodovinskem, primerjalnem, tipološkem in tudi teoretskem kontekstu obravnaval vsakoletno tematiko, ki je bila daljnoročno koncipirana v smislu obravnave posameznih obdobij, dela vidnih slovenskih slavistov pretekle dobe ali pa posameznih problemskih sklopov v okviru jezika, književnosti in kulture.
|
|
daljnovídec |
knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovíden |
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljšati |
delati kaj {bolj} dolgo, podaljševati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljši |
1. primernik od dolg:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmátika |
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmatinček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Malo sem zmedena, a nisi ti tista, ki je pisala, da dobi mešančka med dalmatinčkom in škotskim ovčarjem?
|
|
daltoníst |
med. kdor ima daltonizem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damascinírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
damascírati |
nekdaj s kovanjem vzorčasto okrasiti železo ali jeklo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
damasonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.
|
|
damástiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dán |
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
danášnjik |
knjiž. kdor živi v današnjem času:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
danášnjost |
knjiž. današnja doba, sedanjost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dánec |
v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daníti se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 
