besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: do   zadetki: 15.401-15.500



brezostrešen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Jest ravno razmišljam, da bi mojga PežotA dal stran od hiše in se mi tale brezostrešni PižojčeK kar dopade.
brezpapirnat  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mnoga, predvsem velika izvozna podjetja, so si v preteklih letih s sodobno informacijsko tehnologijo in transparentno organizacijo poslovanja pridobila status pooblaščenih izvoznikov z lastnimi carinskimi skladišči ter pravico za poenostavljene postopke (brezpapirnatega) uvoza in izvoza blaga.
brezpláčen  ki se dobi brez plačila:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezpotencialen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ALARM 1 in 2: po en brezpotencialni preklopni relejski kontakt, obremenljiv do 24 V, 1A. NAPAKA: mirovni brezpotencialni relejski kontakt (v normalnem stanju aktiviran rele), obremenljiv do 24 V, 100mA.
brezpreklicno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cinične postmoderne, v kateri se je vsled hipereklekticističnosti "avtonomnega" uma njegova kritična ost otopila do točke brezbarvnosti ter nesmiselnosti (kar je, trdim, zgolj nezmožnost sodobnega človeka, da bi dojel mišljenje v njegovem razvoju), je brezpreklicno konec.
brezprizíven  knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezprizóren  v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezproblemski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ne le, da se ne bojijo ali spoštujejo staršev in predstojnikov, tudi Boga se nič ne bojijo - in oblast jih blagoslovi s protekcijami ali z državnoločnimi privilegiji, z napredovanjem - od osnovne šole naprej, z nagradami..., celo več, celo mnogi drugi, o katerih si ne bi mislili, pritrjujejo tovrstni državni nagrajenosti in se delajo, kakor da je življenje itak sicer brez molitve brezproblemsko.
brezprocenten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ervin je v šestnajstih minutah in pol, kolikor je prebil na igrišču, dosegel vsega 4 točke, z 20-odstotnim metom, kjer so se posebej odlikovale trojke, kjer je bil brezprocenten.
brezrazréden  ki je brez družbenih razredov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezrecepten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Odslej pa lahko vsak dobro poučen alergik to brezreceptno zdravilo izbere v lekarni tudi sam.
brezreduktorski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Velik preskok je bil narejen s prehodom iz klasičnih polžnih reduktorjev na planetarna gonila, še večji preskok pa na tako imenovane brezstopenjske oziroma brezreduktorske pogone, kje pogonski elektromotor direktno poganja pogonsko vrvenico.
brezskrupolozen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Moč pa si je tudi predstavljati, da je bil brezskrupolozen življenski stil kneza Ulrika , ki se ni ustavljal pred nikomer in ničemer, povezan z zavestjo, da bo z njim celjska dinastija izumrla, kajti vse svoje otroke je do časov svojega najvišjega vzpona na Ogrskem že pokopal: treba je bilo užiti dan, dokler še ni bila ura prekasna...
brezsledje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V prihodu je pohod, premik preko prvotne domene zalezovanja. Zasledil sem brezsledje, zasledil sem se.
brezsrájčnik  ekspr. kdor hodi brez srajce:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezstrehar  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: kabriolet: Pri sodobnih "brezstreharjih" pa lahko dokupimo vetrno mrežo, ki preprečuje vrtinčenje vetra za našimi glavami.
brezsubjektnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V ospredju je drugačen model znanstvenosti, ki poskuša uveljaviti specifičnosti humanističnih in družboslovnih ved - nasproti monološkemu umu naravoslovja je postavljen dialoški in pluralni um humanistike in družboslovja, nasproti brezsubjektnosti in nezgodovinskosti naravoslovnega znanstvenega spoznanja refleksija o mestu subjekta v spoznavnem procesu, nasproti enotnosti znanstvene metode mnoštvo zgodovinsko tradiranih spoznavnih postopkov v humanističnih disciplinah.
breztêmeljen  -jna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Zato je vsiljevanje, da bi govoril o rečeh, ki me sploh ne dotikajo, povsem breztemeljno.
breztokoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Že več kot stoletje se nanaša zaščitne prevleke z ekološko spornimi galvanskimi postopki (npr. trdo kromanje), v uporabi pa je še vrsta drugih postopkov površinske zaščite (breztokovni nanos, eloksacija, plinsko in plazemsko nitriranje itd.).
brezumstvováti  -újem; nedov., vir: B; povezave:
brezvezarija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Še ena brezvezarija, ki troši davkoplačevalski denar in daje rezultate, ki popolnoma nič ne povedo.
brezveznež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vidva polemizirata kakšen idiot ali brezveznež je še lahko politik, da vse ne zašuštra; tu se strinjam z Aladinom, doslej so bili veliko bolj uspešni voditelji držav, ki so delegirali poblastila na sodelavce, kot tisti, ki so vtikali nos v vsako malenkost.
brezvodilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Engel je začel razvijati svoj brezvodilni koncept strojev v letu 1989. Skrbno patentirane rešitve so pripeljale do uspeha, saj vedno več plastičarjev prisega na brezvodilni koncept zapiranja.
brezvŕvičen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: V drugem sklopu so govorili o dostopovnih omrežjih, mobilnih sistemih (zemeljski mobilni in brezvrvični sistemi, satelitski mobilni sistemi, brezžična lokalna omrežja) in praktično določali lokacijo, preizkusili Bluetooth ter WAP in SMS.
brezvsebínski  knjiž. ki je brez {dobre} vsebine:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezzóbka  zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brezzvóčje  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Tišina prinesla je smrt, tema brezzvočje, svetloba življenje, smrt nad življenjem zmagoslavje, končno se zgodila je, roka dotaknila se hladnega je pročelja tal kamnitih, obličja božjega.
brežàn  redko kdor živi na bregu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brežáti  -ím; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
breženje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za breženje vodotokov, široka potrošnja.
brgljáti  -ám; nedov., vir: B; povezave:
brglún  zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brgosléviti  -im; nedov., vir: B; povezave:
brháti se  -ám se; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brhotáti  -ám tudi -óčem; nedov., vir: B; povezave:
briard  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na tem linku boš našla vzrediteljico briardov (vsaj včasih jih je vzrejala) in pirenejskih ovčarjev.
bríd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
bridkovati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si
brigáden  nanašajoč se na brigado:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brigadír  1. kdor dela v brigadi 2:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
brigadizírati  -am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
brigádnik  kdor dela v brigadi 2; brigadir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brígati se  pog. 1. skrbeti za kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bríhtati  star. spravljati k zavesti, buditi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brikét  nav. mn., teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material, stisnjenec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
briketek  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zanima me, kaj naj ji dajem z briketki zraven, da nadoknadim kar je v mladosti izgubila!
briketírati  teh. stiskati v brikete:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brikolažen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Moulthrop trdi, da bo brikolažni učinek združevanja ločenih delov teksta v nove povezave pripeljal do percepcijskih in konceptualnih prebojev.
brilijantina  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: gl. briljantina: Pokaže v drugo vrsto, na temnega tipa z brilijantino, ki bo ta dogodek verjetno še dolgo pomnil.
bríliti  -im; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
briljantinski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V četrtek ob desetih se bodo briljantinski newyorški pank'n'billy rasturači Jack Black in francoski nažigači Hellsuckers priklatili do Orto kluba, v petek, ob desetih zvečer pa bodo zmačkani obiskali še ilirskobistriški MKNŽ.
briljírati  knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brínda  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brinét  knjiž. kdor ima rjave lase, rjavolasec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bringljáti  -ám; nedov., vir: B; povezave:
brinírati  teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bríniti se  -em se; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brinzolamid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zaviralci karboanhidraze (acetazolamid, brinzolamid-AZOPT® kapljice za oči, dorzolamid-TRUSOPT® kapljice za oči) zmanjšajo nastajanje prekatne vode.
brisáča  kos blaga določene oblike za brisanje telesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brisáčka  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Rezine jajčevcev po porcijah opekamo na olju, da po obeh straneh pozlatijo. Opečene odcejamo na papirnatih brisačkah. V ponev po potrebi dolivamo olje.
brisálka  1. kos blaga določene oblike za brisanje posode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brísati  1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brískati se  -am se; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
briskírati  ekspr. ne upoštevati, omalovaževati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
briščina  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po delovnih ceremonijah je prevzela besedo Laura, ki je v pristni briščini predstavila ves jedilnik in me potiho podučila, da tukaj pridelujejo Merlot in ne Refošk.
briškoljada  ž, vir: N; povezave: nova beseda
britanizirati  dov. in nedov., vir: N; povezave: nova beseda
bríti  1. rezati dlake tik ob koži:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
britoglávec  knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brítvast  podoben britvi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brívec  kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brízganec  vino z mineralno vodo ali sodavico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
brízgati  1. teči, iztekati v močnem curku:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brizgljáti  -ám; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brízgniti  1. izteči, izliti se v močnem curku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bríziti  -im; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brízniti  -em; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brížati  -am; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brížiti  -im; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brkáč  1. ekspr. kdor ima {velike} brke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bŕkati  nar. brskati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brkláriti  -im; nedov., vir: B; povezave:
brkljajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Policaj prisopiha do polja in vpraša tam brkljajočega kmeta, če je videl kakšne cigane.
brkljáriti  ekspr. brkljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brkljáti  1. dajati si opravka z drobnimi deli:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bŕkniti  -em; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
brkotáti  -ám; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brláti  -ám; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
brléti  1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brlíkati  ekspr. brleti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brlínkati  -am; nedov., vir: B; povezave:
brlínkniti  -em; dov., vir: B; povezave:
brlívkati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brlízgati  predirljivo piskati ali žvižgati na prste:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brlízgniti  1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brlízniti  -em; dov., vir: B; povezave:
brljáti  -ám; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
brljávec  ekspr. kdor slabo vidi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brljúnkati  -am; nedov., vir: B; povezave:
brljúskati  -am; nedov., vir: B; povezave:

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA