|
brbráti |
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbrávec |
ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbrljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
brbúčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
brbúnčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
brbúnkati |
dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕcati |
1. suvati, udarjati z nogo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕcikati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brcljáti |
narahlo brcati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕcniti |
1. suniti, udariti z nogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčáti |
dajati tresoč se glas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brčice |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirjevec, visok, dolgovrat, vojaško postaven, dinamičnih kretenj, zmeraj v temno modri obleki z belo srajco in kravato, z nazaj počesanimi lasmi in brčicami v stilu, ki asociira "glamour" okoli 1940 (npr. E. Flynn, C. Gable, oba tedaj znova odkrivana v nedavno odprti ljubljanski kinoteki), na ulici s klobukom, pomaknjenim na tilnik, in z dežnim površnikom, že čisto "vizualno" izstopa iz pretežno v tako ali drugačno sivino "zamaskiranega" zbora profesorjev Filozofske fakultete v času jugorealsocializma.
|
|
bŕčkati |
redko brskati, stikati, šariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brdávsast |
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brdávsniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
bŕdce |
manjšalnica od brdo1; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdje |
redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brebencáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
brécati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brecílo |
med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréckati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brečáti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
bregéše |
nar. široke hlače iz domačega platna:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brégniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bréhati |
ekspr., redko močno in hripavo kašljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brehávt |
ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréhniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bréjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brejev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejíti |
povzročati brejost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
brejlica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
brejlov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
bréka |
bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brékanica |
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brékati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
breketati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
brékniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brelov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
|
bremenílen |
knjiž. ki obtožuje, dolži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bremeníti |
1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brémzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Disk sem že večkrat očistu (z alkoholom), ker sem mislu da je masten (tak efekt daje tudi ko bremzaš), tudi ploščice so še cele (bike ima 250 km).
|
bréncati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bréncelj |
velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brencljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brenčáč |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčálo |
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenčáti |
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brénda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brenkáč |
kdor igra na brenkalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brénkati |
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenketáti |
redko rožljati, žvenketati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenketúzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
brenkljáti |
narahlo brenkati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brénkniti |
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brenkotati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meč z oklepom v dno brezna brenkoče; konj se trga, podkve udar ropoče; krokotajo vrani iz prepada!
|
|
brentáč |
1. kdor nosi brento:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréntar |
kdor nosi brento; brentač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
breskovolísten |
bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bréskvast |
ekspr. podoben breskvi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brestanid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
brêsti |
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brestíti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brestrničan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vino: fletna bela vina lastne pridelave, najsi gre za odprtega brestrničana ali za buteljčni chardonnay, renski rizling, kerner, muškat...
|
|
brezbóžje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: O rasni "teoriji" se ponavadi ne pove, kako jo je uveljavljal dunajski župan Karel Lueger, ki je bil posredno tudi Hitlerjev "učitelj", ki je nasprotoval ne le dunajskemu židovskemu duhu in ekonomiji, ampak je tudi menil, da Židje širijo brezversko brezbožje ...
|
brezbóžnik |
kdor taji, ne priznava boga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezbrižno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Popoldne se odpravim v vodo zelo brezbrižno ker me te pozicije (SZ del Istre) nikoli ne presenetijo s kakšnim ulovom.
|
|
brezcéličen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V brezceličnem bakteriocinskem pripravku, pridobljenem iz tekočega gojišča, nismo ugotovili bakteriocinske aktivnosti.
|
brezčreven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dokaz za to teorijo naj bi bili brezčrevni vrtinčarji (Acoela), pri katerih usta vodijo direktno v sincicij.
|
|
brezdajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za zanikanje vedenja o "izvirnem grehu", o brezdajni človeški naravi, odprti tako za zlo kot za dobro, vedenja, ki ga vsaka kultura goji predvsem v svoji umetnosti, včasih morda tudi v religiji, vedenja o razponu človeškega v vsakem človeku od bestialnega do sublimnega, od zla do dobrote, od resnice do laži in od ostudnega do lepote.
|
|
brezdávčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sedanja cena je pol nižja kot drugje v Italiji, v primerjavi s slovenskimi cenami bencina pa italijanski brezdavčni bencin dosega le dve tretjini slovenske cene.
|
brezdistančnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav te tri lastnosti (nasilna poučnost, sentimentalnost in brezdistančnost) so ljudsko povest estetsko razvrednotile in ji pomagale v literarni zgodovini v poglavje trivialne literature, kjer jo danes najhitreje najdemo pod gesloma njenih dveh najpopularnejših žanrov -- kmečke in zgodovinske povesti.
|
|
brezfosfaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po zasaditvi se namreč pravo delo šele začenja, saj je treba rastline redno striči, v vodo dodajati mikroelemente in gnojila za lepšo rast (da ne bo pomote, posebna breznitratna in brezfosfatna).
|
|
brezgláviti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
brezglobinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostor slikarjevega ustvarjanja je brezglobinski, na površini najprej izniknejo figuralični elementi, ki jih ni vedno mogoče prepoznavati v realnem svetu; slednji so dopolnjeni s številnimi barvnimi spoji, prehodi.
|
|
brezhláčnik |
ekspr. kdor nima hlač, navadno otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezhrbteníčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V to brezhrbtenično in hipokritično gmoto se nam naj ne mudi, dajmo času čas, da prebrodimo prehodne težave, počistimo s tistimi, ki si zamišljajo, da se bodo ustoličili in zavarovali kot kočevski medvedi, potem pa nam bo jasnejše kam se naj podamo...
|
brezhroščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrdili smo slovensko državo, je v maniri do uporabnika prijaznega računalniškega programa (recimo neke vrste brezhroščnih Windowsov) našteval svoje dosežke, skoraj smo dokončali tranzicijo, nas vodili v Evropo, konstantno gospodarsko rasli, zmanjševali brezposelnost, presegali povprečja Evropske skupnosti, ljubili okolje.
|
|
brezideološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slovensko naci-skinheadovstvo se začenja šele leta 1993, starejši brezideološki kolegi so po večini narkomani in sedaj poslušajo "pedrsko" glasbo.
|
|
bréziti se |
redko goniti se, breznati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezjamboren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S svojo brezjamborno jadrnico je z Egejskega morja prišepal vse do Suska.
|
|
brezkapitalski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za brezkapitalsko povezavo podjetij, ki sta dobro sodelovali že doslej, Cestnega podjetja Novo mesto in podjetja Begrad.
|
|
brezkolesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V mislih ima še postavitev dodatnih objektov za avtokamp - nekaj starih tovornjakov je že nadgradil z leseno strešico, nekoč pa jih bo postavil na zemljo, da bodo nekaj časa opravljali še drugo, "brezkolesno" službo.
|
|
brezkompromísen |
ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezkompromísnež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Pred prihodom Hitlerja je bilo v berlinskih umetniških krogih zlasti po prvi svetovni vojni veliko homoseksualcev in drugih brezkompromisnežev, ki so uživali v eksotičnem nočnem življenju prestolnice, ne da bi jih dušile stroge družbene norme.
|
brezkompromisno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko brezkompromisneje in ne ozirajoč se na pravila foha, pravzaprav blizu najbolj skrajnega zvokovja, kolikor ga je doslej preneslo okoli jezdeče uho, so izzveneli Arab on Radar, blazni gojenci za blazneže specializirane ameriške založbe Skin Graft.
|
|
brezkrtačen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede napajalnika je pa tko... z vodnim hlajenjem ne boš kaj dosti naredil. Po mojem je najboljš da si nekje najdeš en brezkrtačni (brushless) ventilator in ga ta starga v napajalcu zamenjaš s tem.
|
|
brezlastníštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Konec novele je v znamenju padca družine dol v polje odvisnosti in brezlastništva, deklasiranosti, izgube doma in smrti.
|
brezlečnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravice do trdih, poltrdih ali mehkih leč niso vezane na dioptrijo ampak na stanja in bolezni, ki so opredeljene v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer so kontaktne leče pravica pri naslednjih boleznih ali stanjih: pri stožčasti iztobklini roženice (Keratokonusu), pri brezlečnosti enega očesa (Monokularni afakiji), pri razliki v dioptriji med očesoma, ki presega 3,0 dioptrije (anizometropija) pri ametropiji, ki presega 8,0 dioptrij, pri kombinirani brezžaričnosti, če kombinacija (vsota) ametropije in astigmatizma presega 8,0 dioptrij, pri iregularnem astigmatizmu, pri brezlečnosti obeh očes (obojestranski afakiji).
|
|
brezmesnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izstradana telesa Somalijcev so se zdela popolnoma izsušena, kot da jih je nekakšna zločesta sila izpraznila v groteskni in tragični izpolnitvi ameriškega (tako redko doseženega) ideala brezmesnosti.
|
|
brezmilostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tipa bi bilo potrebno brezmilostno zapret ali pa do konca življenja poslat v kamnolom.
|
|
brezmrežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem se osredotočamo na brezmrežne numerične metode za simulacijo prenosnih pojavov ob prisotnosti premičnih mej.
|
|
bréznati se |
navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brézniti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
breznitraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po zasaditvi se namreč pravo delo šele začenja, saj je treba rastline redno striči, v vodo dodajati mikroelemente in gnojila za lepšo rast (da ne bo pomote, posebna breznitratna in brezfosfatna).
|
|
brezoblíčen |
1. ki je brez določene oblike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezočéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Podobno se s sintagmami poimenujejo sprva brezočetni ali priženjeni gospodarji hiš, ki so dobile imena po gospodinjah, tipa Jéricin Filíp (rcn flîp) po vzorcih: ...
|
brezodbojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Notranjost nove najsodobnejše brezodbojne sobe za preskušanje elektromagnetne združljivosti naprav.
|
|
brezokúsen |
ki je brez {dobrega} okusa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezokviren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zlasti pri skladateljih, rojenih med 1950-1970, ki skušajo upoštevati skoraj vsa merila kompozicijskih tradicij, se estetska vodila preteklosti kažejo kot zgodovinsko "brezokvirna": kot rezultat zgodovinsko pogojene, obenem pa transhistoricistične glasbene logike, ki je ne kaže zvesti na preteklost.
|
| | | | | | | |
14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 
