blúnkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
bòb |
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
bóbenčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bobentéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
bobljáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóbnar |
kdor udarja, igra {na} boben:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bobnáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bóbnast |
ki ima kak del podoben bobnu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóbnati |
1. udarjati, igrati {na} boben:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bobnéti |
1. dajati močne, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóbnič |
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóbničast |
redko podoben bobniču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bôbniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bobnjáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bobotáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóckati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bočarda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oboji so pri svojem delu kot nepogrešljivo orodje uporabljali različne vrste kladiv: za obdelavo ploskve fine in grobe krempače - marteline in martele, oskrde - broke, zobata kladiva - bočarde, več različnih konic - špic, za odbijanje kamnite površine so uporabljali odbijače - ščopadorje, različno široka dleta - škarpele, punte in gradine, za gladenje površine so uporabljali strgala - rašine in leseno deščico z ušesom - hlapca, (za lažji oprijem strgala).
|
bóčiti |
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bóčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bodálast |
podoben bodalu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bódalica |
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bodálo |
nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
bódcati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bódckati |
redko delati rahle vbode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
bodenkultura |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1949 je vlada ustanovila oddelek za gozdarstvo in ustanovo preimenovalo v Agronomsko in gozdarsko fakulteto v Ljubljani, po zgledu zagrebške gospodarske in dunajske visoke šole za "bodenkulturo", leta 1953 so ji dodali še študij veterinarstva, ob čemer se je ustanova preimenovala v Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo.
|
bodeški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pot, ki zavije čez bodeški most na levo, pripelje do Cajhnovega jezu in Radovljice.
|
bódi |
velelni naklon od biti sem, z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bódi |
za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bodícati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bodíckati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bodícniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
bodičav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Kurent bil je borec hudi, pak takisto vedomec se vdati hotel ni. Izmenjala sta nekaj si udarcev, cepanica bodičava sovraga hudega večkrat je zadela, pak takisto stol po Kurentu velikokrat pobožal je, pa nato se prelomil, razpadel."
|
bodikolisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Botanično je zanimiv zato, ker je nastal s križanjem bodikolistne mahonije (Mahonia aquifolium) in navadnega češmina (Berberis vulgaris), predstavnikov različnih rodov.
|
bodílo |
obrt. na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bodíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bódlati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bodljáti |
redko delati majhne vbode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bódniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bodráti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bodreč |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobrodušno ga potreplje po temenu, bodreč ga z mežikajočimi očmi.
|
bodríti |
knjiž. spodbujati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
boehmit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aluminijev(III) oksid pridobivajo iz boksita (je zmes mineralov boehmita, diasporja in hidrargalita) ali korunda.
|
bofór |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Veter je pihal z močjo sedmih boforjev (50 do 60 kilometrov na uro), valovi pa so bili visoki šest metrov.
boforov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni natančnih podatkov o moči vetra, toda po merilih jadralcev na deskah, ki še vedno uporabljajo boforovo lestvico, piha med tremi do največ šestimi ali sedmimi bofori.
|
bogáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bogàt |
1. ki ima mnogo materialnih dobrin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
bogaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Več tisočletno oblikovanje naše civilizacije, je bilo posebej v zadnjih dvesto letih "bogateno" z raznimi novimi univerzalizmi, "izmi" ter "ideokracijami", ki so še posebej kulminirali v 20.stoletju kot najbolj okrutnem obdobju dosedanjega razvoja naše civilizacije.
|
bogatéti |
1. postajati bogat:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógati |
star. ubogati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogatíja |
ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogatíti |
1. delati kaj bogato:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogatitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Selekcijski pritisk v bogatitveni kulturi lahko povzročimo z različnimi ponudniki elektronov, ki jih dodamo v gojišče.
|
bógati se |
redko ujemati se, skladati se s kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogičúvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
bógmati se |
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogobórec |
zastar. kdor se bori proti bogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogočlôvek |
-éka; m ed. in dv., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Božji cilj vseh stvari, razmišljanj, čustev, doživetij itd. je, da nas pripelje v neposredno, osebno bližino z Jezusom, bogočlovekom, v skupnost z njim, kjer zremo njegovo nadvse presežno veličastvo in se tako preobražamo v njegovo podobo (2 Kor 3,17-18).
bogohúliti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
bogokléti |
-kólnem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bogoklétiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bogoklétnež |
kdor preklinja, sramoti boga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoklétnik |
kdor preklinja, sramoti boga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogokletstvováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
bogoljúb |
knjiž., redko kdor ljubi boga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogonósec |
knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogonošenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj nam ob slovesu o Tistem, ki je - po vsem, česar smo se dotaknili v Duhu - venomer skrito navzoč v tej tišini, spregovorijo ognjevite besede drugega "bogonošenca" in neustrašnega pričevalca za Kristusa, svetega Ignacija Antiohijskega: ...
|
bogonošenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno kot želi Cageova glasbena norost "v nedolžnosti in svobodi" z vso drznostjo izpričati, da je največ, kar lahko storimo to, "da s slehernim sedanjim gibom znova sprejememo nebeški dar" (Eckhart), tako tudi "Miškinova bolezen (epilepsija, božjast, 'bogonošenost' - B.Š.) služi predvsem zagrinjanju: krščanske skrivnosti pred njim samim in pred drugimi."
|
bogopláziti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
|
bogoskrúnec |
rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogoskrúnstvovati |
-ujem; nedov., vir: B; povezave:
|
bogoslóviti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bogoslóvje |
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
bogosprejéti |
-spréjmem; dov., vir: B; povezave:
|
bogosprijéti |
-sprímem; dov., vir: B; povezave:
|
bogosprímiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
bogostvarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov odgovor se glasi, da je kapital abstrakcija v akciji in da je sam trenutno v tretjem življenjskem obdobju bogostvarstva, v katerem posameznik obenem vse ve in ne more nikogar ničesar naučiti, tako da ga ne more na njegovi poti iz tira vreči nobeno vprašanje, tudi ne vprašanje tople juhe.
|
bogotvóriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
bogováti |
star. 1. prerokovati, vedeževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bógrač |
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogračijada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
bógvé |
1. izraža negotovost, nedoločnost:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bogvekám |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Edino publicist Vladimir Gajšek na svoji spletni strani govori o tej knjigi in v zvezi z njeno vsebino tudi o starših in o sebi: "Očka in mama sta bila 1941 izgnana s prvim 'živinskim' transportom bogvekam, pristala pa sta v zaprtem vagonu na postaji Sarajevo, kjer sta preživela kot izgnanca štiri težka vojna leta - celo židovsko družino so skrivali slovenski, pravzaprav mariborski izgnanci v zadnji sobi - kar me spominja ob vsej neverjetnosti na Anno Frank in njen Dnevnik... (...) leta 1945(...) ...
bohém |
kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohoríčica |
črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu se dolina zelo zoži in počasi se znajdem v samoti bohorskih gozdov.
|
bohotáti |
bujno in hitro rasti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotéti |
redko bohotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleti, ko se Mašun bohoti v obilju barv, gozdnih vonjav... lahko občudujemo naravno zgradbo rastlinskih in živalskih vrst, ki jim snežniški gozdovi nudijo domovanje.
|
bohôtiti se |
knjiž. biti bujno razraščen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
bohtéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bojáti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bojevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gotovo sovražiš - nas - ki smo tu... medtem ko se ti bojuješ.
|
bojeváti se |
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojévništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če zdaj posvetimo pozornost okrutnim motivom v celotni zbirki (bojevništvo, militarizem, Smrt, kuga) in pri tem upoštevamo tudi črnohumorne cinične prikaze, bomo prišli do temeljnih postavk antičevske filozofije, ki je v vseh dvajsetih letih ostala nespremenjena.
bojkotírati |
zavračati zveze, zlasti trgovske:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bojkotováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bojujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po desetih letih sta bojujoči se strani sklenili premirje, vendar le-to ni trajalo dolgo.
|
bokalški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dom na Bokalcah leži na vrhu Brda nasproti Centra Lesnina nad ljubljansko obvoznico in v bližini Bokalškega gradu.
|
bókati |
1. dajati čemu vzbočeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bókati |
lov. na kratko se oglašati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |