|
dívji |
1. ki živi, raste svobodno v naravi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divjíca |
agr. poganjek, ki zraste iz starega tkiva trsa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divjína |
1. nenaseljen, nekultiviran svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divjínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
divjínec |
redko kdor živi v divjini; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
divjínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čudnodivji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
napóldívji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
norodivji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
póldívji |
1. ki živi del leta pri človeku, del leta pa svobodno v naravi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poldivjina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pradivji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
prádivjína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
predívji |
preveč divji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psevdodivji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
aboriginski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obiskali bomo aboriginsko kulturno središče, preživeli večer ob tabornem ognju sredi avstralske divjine, dočakali sončni zahod in vzhod ob sveti aboriginski gori Uluru.
|
|
askaridoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glistavost ali askaridoza ali toxokarioza je obolenje mladih psov in mačk ali divjih mesojedov.
|
|
avksotrof |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prototrofi so naravni, divji tipi (sevi) mikroorganizmov, avksotrofi pa so sevi mikroorganizmov, ki potrebujejo za svojo rast še eno ali več posebnih snovi (npr. aminokisline), ki jih sami ne morejo sintetizirati.
|
|
bákhičen |
knjiž., redko divji, razbrzdan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bedánec |
nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bedrenik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
druga imena za Pimpinella major (Pimpinella magna) - veliki bedrenec in Pimpinella saxifraga - navadni bedrenec: bedrenik, bibernelica, bibrov koren, črna pura, piberl, piberc, piberk, pimpanelica, madrovc, žabečjek, žabičnik, divji janež, žlahtnik, žlahnik, žlahtenca.
|
|
besnív |
redko besen, divji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bledovijoličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša barva cvetov divjih azalej je škrlatna, pojavljajo pa se tudi bledovijolična.
|
|
cenzusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je svoboden človek izgubil prostost, kar se je lahko zgodilo iz več razlogov, npr.: ... Kdor je izostal od cenzusovega popisa (incensus) v republikanski dobi, ali kdor je bil pozneje obsojen na delo v rudnikih (ad metalla) ali za boj z divjimi živalmi v cirkusu (ad bestias) ali na smrt (ad gladium).
|
|
díngo |
divji pes, ki živi v Avstraliji; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dívja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
divjáva |
redko divjina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domestikácija |
knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladiátor |
pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hóstnik |
1. etn. divji mož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznoréti se |
1. z divjim, razposajenim tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láso |
zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje {divjih} živali, metna zanka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljút |
zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lóški |
nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
menažeríja |
1. zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, proučevanje, navadno pri cirkusu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mústang |
1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanoréti se |
ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nerès |
star. divji merjasec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nerésec |
knjiž. divji merjasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rabiáten |
knjiž. besen, divji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rastíšče |
lov. kraj, prostor, kjer se rastijo divji petelini ali ruševci:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rávbšic |
nižje pog. divji lovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razdivjáti |
1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razritína |
razrita zemlja, navadno od divjih prašičev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rodéo |
v ameriškem okolju javna prireditev, pri kateri jahači kažejo zlasti spretnost pri obvladovanju divjih konj, bikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
safári |
tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tularemíja |
vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
védanec |
nar. gorenjsko 1. bedanec, divji mož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véper |
knjiž. divji merjasec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|