|
bandêrček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: star.: Umivala si se ni zora svojih zlatih perstov v penečih valovih jadranskega morja; naznanovaje njen prihod je dihal prijazen: vetrič v černi banderček na parobrodu "Venezia"; le semtertje je zaškripal kak jambor na spraznjenih barkah, ko so začele kolesa parobroda po morji ploskati.
|
bandha |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
3. del: Usposabljanje. Za vsako stopnjo Kriye posebej (popolno yogijsko dihanje, mudre in bandhe, glavni asani, jasno in dosledno iskanje obstoječih ovir na poti, vaja zadrževanja diha, pogovor o motivu za nadaljevanje v višje stopnje Kriya...)
|
|
brahiocefalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Psi, ki imajo zožene gornje dihalne poti (brahiocefalne pasme) imajo pogosto težave z dihanjem prav zaradi svojih anatomskih značilnosti.
|
|
brezštetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Naj te napolnim, konkretna zemlja, / s koščkom abstraktnega neba, / da bova dihala cik-cak, / kot dvoje prepletajočih se v ljubezni kač, / zrak stisnjenega v hip - stoletja / izmenično: dve krili pljuč / iz dneva v noč, iz noči v brezštetja ...
|
|
bromobut |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z adicijo vodikovega bromida na 2-bromobut-1-en nastane dihalogeniran alkan 2,2-dibromobutan.
|
|
bronhiaktaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
9. modul: Materia Medica: CARBO VEGETABILIS - LACHESIS - RHUS TOX - NATRUM SULPHURICUM - Težave dihalnega sistema (bronhitis, pljučnica, bronhiaktaza...)
|
|
bronhoalveolaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bronhoalveolarni izpirek (BAI) je celični vzorec, ki ga dobimo z izpiranjem perifernih dihalnih poti in pljučnega parenhima med bronhoskopijo.
|
|
bronhodilatacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj pa oblike bronhodilatacijskih pripravkov? Prednostna so pršila, ki morajo biti brez škodljivih potisnih plinov za okolje in ozonsko plast, vse bolj jih nadomeščajo pripravki v prahu, ki ga bolnik vdihava iz različno prirejenih sistemov.
|
|
bronhodilatatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav jim v zadnjem času pripisujemo poleg bronhodilatatorskih tudi antiinflamatorne učinke, naj se uporabljajo le takrat, ko je akutna infekcija dihal sprožila bronhialno hiperreaktivnost, ki se kaže kot intenziven kašelj in/ali kot bronhialna obstrukcija.
|
|
bronhomalacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Znaki zapore v dihalnih poteh se lahko pojavijo prvič šele ob respiratorni okužbi tudi v nekaterih primerih prirojenih malformacij v dihalnih poteh, kot npr. bronhomalacija ali stenoza.
|
|
bronhoobstrukcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V klinični sliki akutnega bronhiolitisa se lahko skriva le nepomembna prva in zadnja epizoda bronhoobstrukcije ob virusni okužbi, prva manifestacija astme, mehanska zapora v dihalnih poteh ali prirojene bolezni kot sta cistična fibroza ali imunska pomankljivost.
|
|
bronhoplevralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za predihavanje bolnikov z bronhoplevralnimi fistulami oziroma za operativne posege na sapniku in bronhoskopske posege je v rabi t. i. pospešeno predihavanje, kjer je frekvenca dihanja 50-150/min.
|
|
bronhosekrecija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
centralna cianoza hipoventilacija (zaradi paralize dihalnih mišic, bronhokonstrikcije, povečane bronhosekrecije, inhibicije respiratornega centra)
|
|
bronhospazmolitik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi eter. olja se droga uporablja kot ekspekotrans in bronhospazmolitik pri akutnem in kroničnem bronhitisu, kašlju (tudi oslovskemu), astmi in splošno pri katarjih zgornjih dihal ( poveča se sekrecija in ciliarni transport).
|
|
centrilobularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavni rezultati obdukcije so bili hud preobčutljivostni miokarditis, sindrom akutne dihalne stiske, intersticijski nefritis in centrilobularna jetrna nekroza.
|
|
cikloksidim |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OKSIMI (cikloksidim, fenpiroksimat, pirifenoks, setoksidim) Mehanizem delovanja: do zdaj ni poznan, tudi ni opisanih primerov zastrupitve ljudi. Simptomi in znaki: zaspanost, solzenje, tortikolis, krči in oteženo dihanje. Prva pomoč in zdravljenje: pri oralni zaužitvi izzovemo bruhanje. Zdravljenje je simptomatsko.
|
|
ciklopropanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njihova najpogostejša uporaba je adicija na alkene, ko se tvori dihalo-ciklopropanski obroč.
|
|
črevoškŕgar |
nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dihajo skozi posebne odprtine, ki jih imenujemo spirakli. Primer: hrošči-črnivci(desno).
|
|
čŕnosív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... brambni ščit na srčastih listih skrivno zimzelene / na pljuča nasilno vdihavajo strup ime mu je črnosiv obup / drevo / na asfaltu / je žalujka za / umirajočo tišino
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
danda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: yoga danda (joga danda) - palica, ki se jo podloži pod pazduho, da se vpliva na tok diha
|
|
dáviti |
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédo |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Je pač tako, da vsi dihamo isti zrak, pa bomo še potke iste uporabljali, samo toliko pazite, da med tekom ne pohodite kakih zaljubljencev za kakim grmom, med kolesarjenjem ne zbijete kakega dedota, ki se je odpravil na sprehod, naj se vaš konj ne poserje kakšnemo dojenčku na glavo, ..., pa bomo vsi zadovoljni.
|
denotiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
|
|
diafragmatičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sistematska sprostitev bi morala biti vedno povezana s počasnim, globokim, diafragmatičnim dihanjem in bi jo morali izvajati vsak dan.
|
|
dibromobutan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z adicijo vodikovega bromida na 2-bromobut-1-en nastane dihalogeniran alkan 2,2-dibromobutan.
|
|
dihetáti |
nar. hitro, na kratko dihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dihtéti |
star. 1. težko dihati, sopsti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diluent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je razvidno iz slike 4, je dušik po volumskem deležu daleč najpogostejši plin v atmosferi, v procesu dihanja človeka pa služi predvsem kot diluent (razredčevalec) pri prenosu molekul kisika.
|
|
dimovlek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zraven sodijo še agregat za razsvetljavo, dihalni aparati, dimovlek, motorna žaga in ostali cevni in drugi pripomočki, potrebni za gašenje.
|
|
dispnóa |
med. oteženo, težko dihanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disritmija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Huda klinična slika pomeni delirij, krče, disritmije, močno povišan krvni tlak, komo in zastoj dihanja.
|
|
disruptivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov dosje poleg akutnih znakov zastrupitve (poškodbe čutil za voh, vnetje oči, kože in dihal) ob dolgotrajnejši izpostavljenosti nizkim koncentracijam obsega še kronične učinke z degeneracijo ledvic, jeter in prostate ter že omenjeno hormonsko disruptivnost.
|
|
dodecil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
kem. pojem: Natrij dodecil sulfat (NaDS) - Škodljiv, če ga vdihavamo ali pogoltnemo. Iritira, kožo, dihala in oči. Nevarnost težkih poškodb oči.
|
|
dušíti |
1. ovirati, oteževati dihanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúška |
nar. vzhodno dihanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúškati |
redko oddihovati se, oddihavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljív |
1. ki ovira, otežuje dihanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljívec |
bojni plin, ki kvarno deluje na dihalne organe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekspirácija |
med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárinks |
anat. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do požiralnika, žrelo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grípa |
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hliptáti |
redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hrôpec |
nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hropéti |
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrôpsti |
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
húkati |
1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
influénca |
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inhalácija |
med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inhalírati |
zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdahníti |
1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdíh |
enkratno iztisnjenje zraka iz pljuč pri dihanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdíhniti |
1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdihováti |
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jóga |
v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kadíti |
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kášelj |
sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kášljati |
1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kíhati |
sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólcati |
1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
labiríntovec |
nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
médih |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nahlastáti se |
knjiž. 1. nadihati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasôpsti se |
knjiž. nadihati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pljúča |
parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pljúčar |
nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pljúčarica |
nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči, Dipnoi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pnevmográf |
med. aparat, ki grafično prikazuje dihalne gibe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predàh |
1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predíh |
1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prehlàd |
vnetje sluznice, navadno na dihalih, z nekoliko povišano temperaturo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prehladíti |
z ohladitvijo povzročiti vnetje sluznice, navadno na dihalih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privdih |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
rèanimácija |
med. oživitev, oživljanje z umetnim dihanjem, masažo srca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
respirácija |
knjiž. dihanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
respiracíjski |
knjiž. dihalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
respirátor |
priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
respiratóren |
knjiž. dihalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ríba |
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sámoreševálec |
teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sápa |
nav. ekspr. 1. dihanje, dih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sapíti |
nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; dušiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sígati |
dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrčáti |
dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopíhati |
1. močno, sunkovito, glasno dihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopílo |
nav. mn., zastar. dihalni organ:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sôpsti |
1. težko, glasno dihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spahováti se |
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
strangulácija |
med. stisnjenje dihalnih poti, zlasti pri obešenju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škŕga |
nav. mn. parni organ pri večini vodnih živali, ki omogoča dihanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škrlúpar |
nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
teozofíja |
1. rel. nauk o dojemanju božanstva na osnovi nadnaravnega navdiha, razsvetljenja, skrivnostnih neposrednih stikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turíst |
1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
turízem |
pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
upéhati |
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdahníti |
1. knjiž. zajeti zrak v pljuča pri dihanju; vdihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdíh |
enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdíhniti |
1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdihováti |
vdihavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 101 201 
