|
avtárkičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Za prevodnimi prizadevanji, ki posegajo po domačih besednih korenih, se očitarjem panično kaže zmaj nacionalne zaprtosti in samozadostnosti, samoslovenstva, avtarkičnosti, domačijstva in provincialnosti.
|
bagnij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Severno polovico države prizadevajo siloviti vrtinčasti tropski viharji, ki se tu imenujejo bagniji.
|
|
baldrianov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadeva je podobna baldrianovemu čaju, pomirja. Jaz jo imam včasih za background, ko se učim, ali pa ko mi gre ostala muzika na živce.
|
|
bazalnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za preprečevanje izpostavljenosti soncu - ki lahko v odraslih letih privede do bazalnoceličnega in ploščatoceličnega kožnega karcinoma ter melanoma - si prizadeva dobiti pomoč med starši, skrbniki, učitelji, trenerji ter samimi otroki in najstniki.
|
|
bergfrid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mogočno stavbo, ki že na prvi pogled razodeva svoje starodavno poreklo, sestavljajo dva romanska palacija in romanski bergfrid (glavni obrambni stolp).
|
|
biodetritičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kar zadeva iglokožce, je večina vrst, najdenih v obeh preučevanih območjih, značilna za bolj grobo biodetritično dno.
|
|
bioemocija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V bistvu je UTO sestavljena iz dveh delov- fakultete za To (kjer so tematike že precej raziskane in uveljavljene; npr. Omejeno nasilje, Neomejeno nasilje, Terorizem in urbana gverila, Anatomija ženskih spolnih organov in njihovo trženje, Psihotropna herbalistika...) in Ono (kjer se prebijajo nova področja znanosti in tudi drugih disciplin vedenja in dozdevanja, npr. bioemocije - koncept razumevanja življenja, ki je diametralno nasproten biologiji in kot tak v popolnosti sloni na dozdevanjih in čustvenih doživljanjih življenja okoli nas).
|
|
biométričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V Sloveniji predvidevamo vključitev biometrične metode prepoznavanja obraza v potno listino, vendar niti vstop v Evropsko unijo niti vključitev biometričnih lastnosti ne bo pomenil menjave že izdanih potnih listov RS.
|
bistroúmiti |
knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bíti |
1. močno, ostro zadevati se ob kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bivacin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komarji so me mal poklali in ker sem jih vneto praskala, se mi je zadeva še bolj vneto zagnojila. Zdej se jaz najbolj vneto špricam z bivacinom.
|
|
bokobrán |
navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brahmačari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naziv brahmačari si zaslužijo le tisti, ki svoj um odvračajo od zablod sveta, nenehno mislijo na Boga, ne vidijo niti slišijo plehkih in zabavnih stvari, si prizadevajo, da bi imeli dober okus, ne žanjejo radosti niti žalosti, neutrudno opazujejo Boga (Brahmatatvo) ter tako ohranjajo svoj um, inteligenco in zavest o jazu v dobri pripravljenosti.
|
|
bromoklormetan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge odločitve zadevajo prepoved izvoza CFC-jev (katerih opustitev je bil osnovni namen Montrealskega protokola) iz razvitih v nerazvite države, obveznost o popolni opustitvi rabe bromoklormetana (snovi, ki je bila razvita šele nedavno), olajšave postopka za vključitev novih snovi v protokol in prilagoditve, ki se nanašajo na opuščanje proizvodnje metilbromida.
|
|
bŕzdati |
1. nadevati, nameščati brzdo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
budítelj |
kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
budíteljski |
ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
butakaši |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej si morate prizadevati, da bi spoznali Boga v materialnem svetu (butakaši).
|
|
bútati |
1. s silo se zadevati ob kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepenéti |
nar. od mraza otrdevati, dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cerivastatin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub Bayerjevemu vztrajnemu prizadevanju za preprečevanje sočasne uporabe gemfibrozila in cerivastatina Bayer še naprej prejema poročila o miopatiji/rabdomiolizi, ki je posledica hkratnega jemanja teh zdravil.
|
|
cernida |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegovi odloki so za-devali upravljanje "s fontiki, šolami, skupnostmi, zastavljalnicami, kmečko vojsko (cernida), konjenico, milico in skladišči streliva", izdelani pa so bili brez odloga in "z dovoljenjem Visokorodnega Senata".
|
|
citroenovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer se razvajene citroenovske riti še vedno pritožujejo, ampak meni je zadeva fajn.
|
|
čarovniško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, pred kratkim sem zvedel, da se ji je zmešalo in da so ogledala v njeni sobi zastrta, saj je v njih videvala, kako se moja podoba polašča njene, drgetala je in se pogrezala v molk in zatrjevala, da jo čarovniško preganjam.
|
|
četveroknjižje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljno dogajanje zadeva kmečko rodovino Trlepov iz Malega Gabra pri Stični, na kar usmerjata tudi podnaslova osrednjih dveh knjig četveroknjižja: Stiški svobodnjak in Stiški tlačan.
|
|
čezdržaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poglavitna čezdržavna varnostna vprašanja zadevajo terorizem, ilegalno orožje, širjenje kemične, biološke, radiološke, nuklearne in projektilne tehnologije, neurejena vprašanja migracij, ilegalno proizvodnjo in trgovino mamil, gangstrsko izsiljevanje in pranje denarja, računalniški kriminal, nalezljive bolezni, ekološke nevarnosti, piratstvo in roparske napade na morju.
|
|
čezgeneracijsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaben, a nikakor enoznačen odgovor daje Rizman (1999) s členitvijo nacionalne identitete na vsaj v tri najrelevantnejše sestavine: prva je skupnost, ki jo je Jürgen Habermas poimenoval `ustavni patriotizem' in se nanaša na zavezanost političnemu kodeksu; druga je predstava, ki jo ima konkretna politična skupnost o sami sebi, to je način `zamišljene skupnosti', ki medsebojno in čezgeneracijsko povezuje ljudi; tretji element nacionalne identitete pa zadeva posameznikov individualni odnos do (svoje) skupnosti, torej obliko in način osebne identifikacije s simboli kolektivne identitete.
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
čuvár |
kdor si prizadeva, da se kaj ohrani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuvaríca |
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuvárka |
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dealgebraizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri motivaciji z dealgebraizacijo pojma avtorica v 3. fazi Upovedovanje individualnega konteksta opozarja, da je pogovor o tem, kako ima kdo svoje starše (ali kogarkoli drugega) rad, neprimeren, saj predvideva razprava o taki temi sposobnost refleksije o lastnem čustvovanju, ki pa je otroci te starosti še nimajo ali pa jo imajo v izjemno omejenem obsegu (152).
|
|
dedeve |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
defetíst |
kdor ni prepričan o uspehu kakega {pomembnega} dela, prizadevanja, malodušnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defetízem |
mnenje, prepričanje, da je kako {pomembno} delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloválnik |
lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deregionalizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SODELOVANJE: organizirale bi se le šole v ljubljanski regiji (prvotna ideja), če se zadeva deregionalizira (v primeru širšega zanimanja).
|
|
desétkati |
ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desublimacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda desublimacija je teleološka, zadeva mejo intence in kot takšna s svojo fokusirano držo radikalizira, spremljava pa sproža manko - zato se »filmska glasba« prilega spektaklu, »kinska godba« pa spektakel razoroži, pripelje ga k takšnemu kinskemu srečanju, da sili ven iz funkcije spremljave, ki po svoji naravi zmerom ustreza; se prilagaja; nikdar ne povzroča (kakšne nove) rane.
|
|
devétmésečen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Za posebno posrečeno je štel predvidevanje, da v času tega mukotrpnega devetmesečnega objavljanja tega ne bo nihče prebral, pa čeprav bodo odgovorni imeli RoR ves čas pred nosom.
|
devetnajstkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konservativen izračun, ki predvideva obrok govedine na teden v obdobju dvanajstih let, ob le triodstotni verjetnosti zaužitja inficiranega mesa pokaže, da je bil posameznik v tem obdobju kar devetnajstkrat izpostavljen inficiranemu obroku.
|
|
deviiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Minus bi lahko bil zate, če: Si blazno zelis imeti operacijski sistem in programe v slovensčini, kar si ne! Si zaljubljena v tistega tehnika in rabiš izgovor da ga lahko videvaš. Igraš zelo rada igrice in jih izmenjuješ in kopiraš z dijaki srednje strojne šole. Se emotivno ne moreš ločit od floppy diska. Imaš deviiran okus (kar nimaš glede na to da si tu). Eeee zdaj pa že morem razmišljat...
|
|
dežêlnosódski |
zgod., v zvezi deželnosodska veča, v fevdalizmu veča, ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dibenzodioksin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi negativnih ekoloških učinkov, ki jih ima uporaba klora v procesih beljenja celuloze (klor tvori z razkrojnimi produkti lignina okolju neprijazne klorove spojine: poliklorirane dibenzodioksine in poliklorirane dibenzofurane, uvrščene na sezname snovi, ki povzročajo mutagenost in rakotvornost), se že dalj časa pojavljajo prizadevanja po njegovi delni ali popolni zamenjavi.
|
|
dikreditacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. diskreditacija: Krti in agenti političnega podzemlja poskušajo tik pred razkritjem minirati delo, če pa zadeva kljub temu pride v javnost, pa se iz tega naredijo neokusne afere in dikreditacije.
|
|
dinamično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1. kader: zdi se mi da bi zadeva lahko delovala bolj dinamično. To bi pomoje najlažje dosegel s premikom kamere.
|
|
dohtáriti |
ekspr. prizadevati si govoriti učeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokopávati se |
ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domôči se |
knjiž. s prizadevanjem, trudom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihót |
ekspr. kdor si prizadeva doseči kaj velikega, nedosegljivega, navadno brez uspeha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doségati |
1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doséžek |
kar je posledica kakega dela, prizadevanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosipavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
drésnovka |
nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
duhovíčiti |
1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorogelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posušeno travo so grabili z grabljami, z vozovi so jo zvozili domov in zdevali na senike s pomočjo lesenih dvorogelnih vil...
|
|
dživa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posameznik je individualna duša (dživa), medtem ko je kozmos božanskost, deva.
|
|
ekspêrt |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eventuálen |
po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eventuálnost |
knjiž. kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo; morebitnost, možnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáncelj |
nar. zahodno manjše, krofu podobno pecivo brez nadeva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
felibríst |
v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminístka |
v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galikanízem |
od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
górdijski |
knjiž., v zvezi gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hatišêrif |
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hermétik |
publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hermetízem |
publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresionízem |
umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti {čutni} vtis zunanjega sveta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
indijánček |
gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in {delno} oblita s čokolado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interesènt |
navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 101 201 301 401 501 
