|
čŕvov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hiše in krajine iz železobetona se pojavijo pred menoj v tako orjaških silovitostih, kot jih naravno oko / žabje oko, črvova svetlobna zaznava?/ ne more nikoli razvideti.
|
čúti |
raba peša biti buden; bedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dejáti |
star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti denem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekompozit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poseben poudarek je na predelavi samougasnih tipov, kjer je potrebno predvideti odzračevanja globokih in tankih detajlov že pri konstrukciji orodja; prav tako tudi čiščenje morebitnih dekompozitov.
|
|
dekorporacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tako, kot če bi si vzel oko, ga zavrgel, pa bi še zmeraj mogel videti. Video je izvorno dekorporacija, izključitev čutnih organov, ki jih nadomestijo stroji.
|
|
delíričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tej frustrirano pasivni "nasladi" ali užitku v vizualnem tekstu (prim. Barthes) se Richie in Eddie kažeta kot "pervertirana" aluzija na ujetost zakonskega sobivanja (Richie kot nekoliko feminizirani dolgolasec, Eddie kot karikatura mačističnega obritoglavca), balkaniziranost "na angleški način" pa je možno videti v brezizhodni, delirični zapletenosti v smislu siamskih dvojčkov in v zorbovskih improvizacijskih evforijah, ki vse probleme "rešujejo" po znamenitem geslu: nema problema.
|
desenzibiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se drugi pes že približuje, opazujte pomiritvene signale vašega psa. (To je pomemben del desenzibiliziranja, postati proaktivni -> to pomeni, da se naučimo VIDETI, kdaj je pes v stresu in kakšne signale oddaja).
|
|
deziluzivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na vrsti je le do skrajnosti stopnjevana deziluzivnost, v prepadu, ki mu ni videti konca, ne njegovega dna, ne kakršnegakoli neba.
|
|
didžejati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odprtje bo popestrilo pet "Kiblasic", odetih v oblikovalske kreacije Petre Marovt, didžejala pa bo Gabi.
|
|
dírniti |
zastar. prizadeti, vznemiriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobréti |
nav. 3. os., star. prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doglèd |
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj {razločno} videti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihotek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Mogoče so od daleč videti kot majhni mlini na veter, ki klatijo v prazno, v resnici so pa majhni donkihotki, malo neučakani&živčni, ki se tolčejo z absolutnim in tako spravljajo v obtok ostružke lepote.
|
|
dovzéti |
nar. izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévati se |
nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
duktil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
|
|
dváinštírideseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Že decembra dvainštiridesetega so začela čedalje pogosteje prihajati taka pisma iz Rusije; le malo je bilo mogoče izvedeti iz domačega tiska ali radia, toda kaj kmalu se je razvedelo, da se je začel tragični umik iz Rusije, ki se konča januarja 1943 s popolnim polomom...
|
dvopovezan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nad njim izračunamo dvopovezane komponente z ukazom Net/ Components/ Bi-Components, pogledamo informacijo o komponentah Info/ Hierarchy ter odtipkamo neko številko, npr. 10 -- želimo videti 10 največjih dvopovezanih komponent.
|
|
eidétski |
nanašajoč se na eidetiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
góditi |
nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
harpunírati |
zadeti, ustreliti s harpuno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprášati |
1. z vpraševanjem poizvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvohljáti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvohúniti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kobáliti |
redko okobal sedeti, premikati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratkovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kvazineprizadet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
láskati |
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lebdênje |
glagolnik od lebdeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napréči |
pripeti vprežno žival in ji nadeti vprežno opremo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napŕtiti |
1. nadeti na hrbet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpredvidljív |
ki se ne da predvideti, predvidevati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèzadét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obledévati |
knjiž. bledeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obŕzdati |
1. nadeti, namestiti brzdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okrepenéti |
knjiž. otrdeti {od mraza}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okrínkati |
knjiž. nadeti krinko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opŕtati |
nav. ekspr. nadeti na hrbet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osedláti |
nadeti, namestiti sedlo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otrdítev |
glagolnik od otrdeti ali otrditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovédenje |
glagolnik od ovedeti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásati |
nižje pog. prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
péček |
nar. dolenjsko, v zvezah: biti pod pečkom v podpečku; sedeti za pečkom na zapečku; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pobledévati |
knjiž. bledeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podgoréti |
nar. zahodno zažareti, zardeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogodíti |
1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poizvédba |
glagolnik od poizvedeti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pománjšati |
1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomanjševáti |
delati, povzročati, da je kaj videti manjše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posédati |
1. večkrat sedeti, navadno brez dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posedévati |
večkrat sedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozdévati se |
nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznáti |
1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prebedévati |
večkrat prebedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prečúti |
raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predejáti |
raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predvídenje |
glagolnik od predvideti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 101 201 301 
