besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: delo   zadetki: 801-900



drúžbenik  1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenofilozofski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
družbenofinančen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
družbenojezikoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
družbenovzgojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
dualprocesorski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mam 3 mašine in vse 3 so dualprocesorske. Ena je normalen strežnik, ostale so pa delovne mašine.
ducato  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
duhovnomoralen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
duhovnovzgojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Predlagal je, naj delo poteka po dveh ločenih poteh, telovadni ter moralni in duhovnovzgojni.
duplírati  knjiž. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo, podvajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duševnotelesen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Podobno je, če zabeležimo dovolj fragmentov človekove avre s pomočjo naprave Crown TV: dobimo obilje informacij o delovanju celotnega duševnotelesnega sistema.
dušilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
dváinósemdeset  -ih; štev., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
dváinštírideseti  -a -o; štev., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Že decembra dvainštiridesetega so začela čedalje pogosteje prihajati taka pisma iz Rusije; le malo je bilo mogoče izvedeti iz domačega tiska ali radia, toda kaj kmalu se je razvedelo, da se je začel tragični umik iz Rusije, ki se konča januarja 1943 s popolnim polomom...
dvajsetína  del na dvajset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvanajstína  1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvanajstínka  redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvanajststanovanjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prvi primer tako zasnovanega objekta je dvanajststanovanjski dvonadstropni blok na Ptujski ulici za Bežigradom, ki je bil dokončan v devetdesetih delovnih dneh.
dvoják  1. kar je iz dveh delov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojavljalniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Verzija vsebuje nove funkcije, kot so začasni izklop skupin, izboljšanje delovanja dvojavljalniške odvisnosti in razširitev te odvisnosti tudi na javljanje povečane koncentracije plina.
dvojnoračunalniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.
dvókŕp  bot. ki je iz dveh, krpam podobnih delov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvokrpen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če ste prodajalec, vaše delo zahteva 50 mg kompleksa B dvakrat na dan, 500 g kalcija, dvakrat po 250 mg magnezija, 30-100 mg koercina Q-10, dvakrat po 60 mg dvokrpnega ginka, izvleček šentjanževke.
dvoravenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
dvosezonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
dvóstávčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Povežemo sestavne dele odvisnika s preostalim delom stavka in dobimo dvostavčno poved.
dvosteberen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zaradi velike togosti je dvosteberni skobeljni stroj primeren za najtežje obdelovance.
džuz  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
edícija  1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekípa  skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspedítor  uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu, odpravnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstremízem  1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elán  velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eléktromehánik  mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elitízem  soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstína  del na enajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enciklopedíja  knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
éndokrinologíja  med. nauk o delovanju endokrinih žlez in njihovih izločinah; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energetízem  filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energíja  1. sposobnost telesa, da opravi delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
enologíja  nauk o predelovanju grozdja in negi vina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênozvézkoven  ki obsega en zvezek, eno tiskano delo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ép  lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ergográf  med. priprava, ki zapisuje delo ali utrujenost mišic; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ergonomíja  veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erozíja  1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
eséj  lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evrokomunízem  publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabricírati  redko izdelovati, proizvajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabrikacíjski  pridevnik od fabrikacija; proizvoden, izdelovalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
faktótum  knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
falanstêrij  soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
farmacíja  veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
farmakologíja  nauk o delovanju zdravil na organizem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farmakopéja  farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fársa  1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fermentácija  biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fiksír  fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filiála  enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filigrán  tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
finalizácija  zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
finalizírati  publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
financírati  denarno omogočati kako delo, dejavnost:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
finomehánik  mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
finomehánika  dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluviálen  geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluvioglaciálen  geol. nanašajoč se na delovanje tekoče vode v ledeni dobi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fondán  mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fórmati  1. teh. izdelovati {livarske} forme:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótodokumentácija  zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fotografíja  1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fotogrametríja  geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótomateriál  1. material za izdelovanje fotografij:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frezálnik  strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frézati  strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fungírati  publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
funkcionírati  navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
furnírnica  les. obrat za izdelovanje furnirja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fužína  nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fužínarstvo  nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galanteríst  izdelovalec ali prodajalec galanterije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galénika  farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ganljívka  publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
géodinámika  veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geometríja  veda o lastnosti prostorov in njihovih delov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
geotrópičen  bot. ki raste v smeri delovanja težnosti ali proti njej:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geotropízem  bot. pojav, da rastlinski organi rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibálec  knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gibálo  1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gigantízem  med. čezmerna rast telesa ali delov telesa, navadno kot posledica obolenja hipofize:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glaciologíja  veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glájenka  kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glájevec  etn. nož za izdelovanje suhe robe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasbílar  izdelovalec glasbil; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasbílarstvo  izdelovanje glasbil:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavníkar  izdelovalec glavnikov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavníkarstvo  obrt za izdelovanje glavnikov; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glíser  motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnilôba  1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gníti  1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA