dváinósemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
dváinštírideseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Že decembra dvainštiridesetega so začela čedalje pogosteje prihajati taka pisma iz Rusije; le malo je bilo mogoče izvedeti iz domačega tiska ali radia, toda kaj kmalu se je razvedelo, da se je začel tragični umik iz Rusije, ki se konča januarja 1943 s popolnim polomom...
dvajsetína |
del na dvajset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvanajstína |
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvanajstínka |
redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvanajststanovanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi primer tako zasnovanega objekta je dvanajststanovanjski dvonadstropni blok na Ptujski ulici za Bežigradom, ki je bil dokončan v devetdesetih delovnih dneh.
|
dvoják |
1. kar je iz dveh delov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvojavljalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verzija vsebuje nove funkcije, kot so začasni izklop skupin, izboljšanje delovanja dvojavljalniške odvisnosti in razširitev te odvisnosti tudi na javljanje povečane koncentracije plina.
|
dvojnoračunalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.
|
dvókŕp |
bot. ki je iz dveh, krpam podobnih delov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvokrpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ste prodajalec, vaše delo zahteva 50 mg kompleksa B dvakrat na dan, 500 g kalcija, dvakrat po 250 mg magnezija, 30-100 mg koercina Q-10, dvakrat po 60 mg dvokrpnega ginka, izvleček šentjanževke.
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
dvóstávčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Povežemo sestavne dele odvisnika s preostalim delom stavka in dobimo dvostavčno poved.
dvosteberen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi velike togosti je dvosteberni skobeljni stroj primeren za najtežje obdelovance.
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
edícija |
1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekípa |
skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspedítor |
uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu, odpravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elán |
velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktromehánik |
mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elitízem |
soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enajstína |
del na enajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enciklopedíja |
knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
éndokrinologíja |
med. nauk o delovanju endokrinih žlez in njihovih izločinah; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
energetízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
energíja |
1. sposobnost telesa, da opravi delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
enologíja |
nauk o predelovanju grozdja in negi vina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênozvézkoven |
ki obsega en zvezek, eno tiskano delo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ép |
lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ergográf |
med. priprava, ki zapisuje delo ali utrujenost mišic; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
eséj |
lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fabricírati |
redko izdelovati, proizvajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fabrikacíjski |
pridevnik od fabrikacija; proizvoden, izdelovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
faktótum |
knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
falanstêrij |
soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
farmacíja |
veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
farmakologíja |
nauk o delovanju zdravil na organizem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
farmakopéja |
farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fársa |
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fermentácija |
biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fiksír |
fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
filiála |
enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
filigrán |
tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
finalizácija |
zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
finalizírati |
publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
financírati |
denarno omogočati kako delo, dejavnost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
finomehánik |
mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
finomehánika |
dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fluviálen |
geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fluvioglaciálen |
geol. nanašajoč se na delovanje tekoče vode v ledeni dobi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fondán |
mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fórmati |
1. teh. izdelovati {livarske} forme:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fótodokumentácija |
zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fotografíja |
1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
fotogrametríja |
geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fótomateriál |
1. material za izdelovanje fotografij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frezálnik |
strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frézati |
strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fungírati |
publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
funkcionírati |
navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
furnírnica |
les. obrat za izdelovanje furnirja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fužína |
nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
fužínarstvo |
nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galanteríst |
izdelovalec ali prodajalec galanterije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galénika |
farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ganljívka |
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
géodinámika |
veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
geometríja |
veda o lastnosti prostorov in njihovih delov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
geotrópičen |
bot. ki raste v smeri delovanja težnosti ali proti njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
geotropízem |
bot. pojav, da rastlinski organi rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gibálec |
knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gibálo |
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gigantízem |
med. čezmerna rast telesa ali delov telesa, navadno kot posledica obolenja hipofize:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glaciologíja |
veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glájenka |
kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glájevec |
etn. nož za izdelovanje suhe robe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glasbílar |
izdelovalec glasbil; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glasbílarstvo |
izdelovanje glasbil:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glavníkar |
izdelovalec glavnikov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glavníkarstvo |
obrt za izdelovanje glavnikov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glíser |
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gnilôba |
1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gníti |
1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |