besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: delo   zadetki: 1.901-2.000



turbína  strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrnus  1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárnik  zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárništvo  zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udélati  z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udelávati  1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udíniti se  slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukíniti  odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukínjati  odločati, da kaj preneha obstajati, delovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrojíti  1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívati  izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umetnikovánje  knjiž. umetniško delovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umetnína  1. umetniško delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unitarízem  težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upírati  1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upokojeváti  1. delati, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upokojíti  1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uporabíti  1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uporábljati  1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljávec  1. kdor odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upréti  1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urár  kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urbarizírati  zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úren  ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úriti  z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrnik  1. po učnih urah vnaprej določen vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu, tednu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urnína  star. plačilo za delo ene ure:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžbenec  1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjár  1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjárstvo  dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem usnja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávati  1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspèh  1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uspéšnica  v določenem času najbolj uspelo delo, navadno literarno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspéti  1. s svojim delom, prizadevanjem doseči tak rezultat, kot se želi, pričakuje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspévati  1. s svojim delom, prizadevanjem dosegati take rezultate, kot se želi, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposábljati  1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposóbiti  1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustaljeválec  knjiž. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma; fiksir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáštvo  delovanje ali gibanje ustašev; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utešíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitarízem  1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíliti  gospodinjski delovni prostor:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vájenec  do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vájenka  do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíjati  1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíti  1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdájati se  1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdáti se  1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčdélen  ki ima več delov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velár  lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veláren  lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
verígar  izdelovalec verig:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
verigárna  obrat za izdelovanje verig:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
verížkati  obrt. šivati krojene dele pletenin tako, da gre igla pri vsakem vbodu skozi petlji delov, ne da bi prebodla njune niti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vezílstvo  obrt za izdelovanje vezenin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véznik  1. teh. priprava za povezovanje stikajočih se delov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinárstvo  1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in z nego vina:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viničáriti  do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinográdništvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viskóza  kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
visôkokvalificíran  v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vitamín  organska snov, potrebna za rast in pravilno delovanje organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
víti  1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vizitácija  1. rel. pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vizitírati  1. rel. pregledovati in presojati delovanje kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vklápljati  1. vzpostavljati {s stikalom} električni tok in s tem omogočati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vključeváti  1. vzpostavljati {s stikalom} električni tok in s tem omogočati delovanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vkljúčiti  1. vzpostaviti {s stikalom} električni tok in s tem omogočiti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vklopíti  1. vzpostaviti {s stikalom} električni tok in s tem omogočiti delovanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vlákar  ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vložíšče  organizacijska enota v delovni organizaciji ali organu, ki sprejema vloge:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vmésnik  elektr. naprava, ki povezuje dva sicer nezdružljiva sistema ali dva dela istega sistema in omogoča njuno medsebojno delovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
vnéma  velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vòd  1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vodílen  1. ki organizira in nadzoruje delo podrejenih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vódstven  ki organizira in nadzoruje delo podrejenih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vohljáč  ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
volontêr  1. knjiž. delovni prostovoljec, navadno neplačan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
volontêrstvo  1. knjiž. delovno prostovoljstvo, navadno neplačano:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voluntarízem  mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vós  nav. mn. 1. zool. vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vós  nav. mn. 1. zool. vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vóskar  izdelovalec ali prodajalec voska:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vóskarstvo  obrt za izdelovanje voska:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voyeurízem  med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vozáč  1. kdor se redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vôzel  1. kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vpenjálo  strojn. priprava za vpenjanje orodja ali obdelovanca; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vplív  1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vplívati  1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vratárna  obrat za izdelovanje vrat:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretênar  izdelovalec vreten:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vreteník  strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretenják  strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA