besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: delo   zadetki: 1.501-1.600



prêfabricírati  grad. vnaprej izdelovati, proizvajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregánjati  1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregíbati  1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prejéda  med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekadíti  1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekajeváti  izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preklétstvo  1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekvalificírati  usposobiti za drugo delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekvalifikácija  usposobitev za drugo delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
premestíti  1. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preméščati  1. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prenaréjati  delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prenôsnik  teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
prepáriti  z izpostavitvijo delovanju pare narediti kaj gladko, nezmečkano:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
preperéti  razpasti, razkrojiti se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preperévati  razpadati, razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepésniti  1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepesnjeváti  1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preprógar  izdelovalec ali prodajalec preprog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preprógarstvo  dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preséven  ki deloma prepušča svetlobo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
presójen  ki deloma prepušča svetlobo; prosojen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
préstar  kdor se {poklicno} ukvarja z izdelovanjem, peko prest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preučeváti  1. usposabljati za drugo delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preučíti  1. usposobiti za drugo delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prežírati  s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prhnéti  1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prhnôba  razpad, razkroj organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priapízem  med. trajna bolezenska otrdelost spolnega uda; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pridobíti  1. z delom, prizadevanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pridobívati  1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priglasíti  1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
priglášati  1. sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priglaševáti  sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prihódek  nav. mn. 1. star. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja; dohodek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priklánjati se  1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prikloníti se  1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prilèg  strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priprávnik  kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priprávništvo  delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prislánjati  dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prisloníti  dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prislužíti  z delom, služenjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prismodíti  pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pritiskáč  gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prizmírati  les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prizoríšče  kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
procènt  1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
procesírati  elektr. obdelovati podatke v procesorju:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prohibícija  jur. prepoved izdelovanja, prodajanja in pitja alkoholnih pijač:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
projektírati  snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje, načrtovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
promíle  del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prosójen  1. ki deloma prepušča svetlobo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prostovóljec  kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
protimodel  m, vir: N; povezave: nova beseda
prótiobveščeválen  ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótireformácija  zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
prótiteló  med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótivohúnski  ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótivohúnstvo  dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pršutárna  obrat za sušenje, izdelovanje pršuta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prvénec  1. prvo leposlovno, umetniško delo koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
psihedéličen  psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
psíhoanalíza  psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
publikácija  1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púdel  -dla; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pugwaški  polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pulpírati  agr. predelovati v pulpo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
puškár  1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
puškárna  delavnica, obrat za izdelovanje pušk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
puškárstvo  dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rabíti  1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
racionalizátor  kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
radaríst  teh. kdor je usposobljen za delo z radarjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádiobiologíja  biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádiomateriál  material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádiomehánik  mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rakétar  kdor se ukvarja z izdelovanjem, izstreljevanjem raket:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rákvar  knjiž. izdelovalec krst:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rámija  bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rášpa  orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rášpati  z rašpo obdelovati nekovinske predmete:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbojnikováti  knjiž. delovati, živeti kot razbojnik:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razdražíti  1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razgrísti  z grizenjem razdeliti na več delov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razhódek  nav. mn., knjiž. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; odhodek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raziskáti  s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raziskováti  s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkláti  1. s sekiro ali zagozdo {po dolgem} dati kaj na dva ali več delov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlomíti  z lomljenjem razdeliti na več delov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razrézek  knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razúmnik  knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvejíti  narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razžírati  1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razžréti  s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rdečerépka  knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rebreníca  navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
receptírati  farm. izdelovati zdravila po zdravnikovem receptu:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
redárstvo  1. delo redarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
regulátor  1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA