|
dédič |
kdor dobi dediščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dédičen |
zastar. deden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédičev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dédična |
dedinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédičnost |
zastar. dednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezdédičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
brezdédičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
nèdédič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
razdedíčiti |
zastar. razdediniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sòdédič |
kdor je skupaj s kom dedič česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abdikcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali lahko predpostavimo, da že takoj na začetku zasnuje totalno abdikcijo, takšno abdikcijo, ki bo spravila ob prestol ne samo njega, temveč vse njegove dediče?
|
|
darovalčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem primeru je pravica do preklica darilne pogodbe podedljiva, saj lahko zaradi obnašanja proti darovalcu darilno pogodbo prekliče tudi darovalčev dedič.
|
|
delát |
jur. kdor je z oporoko ali po zakonu določen za dediča; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deškovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prvem delu je daljni dedič tradicije deškovzgojne oziroma najdenske povesti na Slovenskem, ki se je začela s krištofšmidovskim Martinom mladim puščavnikom (1829) se vzdrževala v glavnem s prevedenimi in prirejenimi besedili; od izvirnih domačih lahko pokažemo le na anonimna Poštena Bohinjčeka v Benetkah iz daljnega leta 1858.
|
|
kaducitéta |
jur. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
legát |
jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odprávek |
jur. 1. v zvezi dedni odpravek po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici {bodočega} dediča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporóka |
izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
poštèv |
v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
testamènt |
izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
volílo |
jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|