besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: dar   zadetki: 2.401-2.500



talentíranost  posebna nadarjenost za kaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tàp  posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tápniti  ekspr. narahlo udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teatrálik  gled. kdor {rad} igra teatralno, poudarjeno gledališko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teatrálika  kar je teatralno, poudarjeno gledališko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tehnokracíja  nav. slabš. 1. družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tehnokrát  nav. slabš. kdor v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tehnokratízem  nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tèk  posnema odsekan glas pri udarcu, hoji:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ténis  športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tènk  posnema visok glas pri udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tepéžkati  1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
têpsti  1. dajati komu udarce:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
teptáti  1. s hojo, udarci nog; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
termidór  1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
têrmoenergétika  dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tetrárh  zgod. vsak od štirih vladarjev v antičnih državah, razdeljenih na štiri dele; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tík  kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tìk  posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tìnk  posnema glas pri udarcu po steklu, zvonjenju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tínka tónka  posnema glasove pri udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tk  posnema glas pri {rahlem} udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tlèsk  1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tlèsk  posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tléskati  1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tléskniti  1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòf  posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòk  posnema glas pri trkanju, udarcu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tólči  1. slišno, navadno močneje udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tònk  posnema glas pri zvonjenju, udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòp  posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
topotáti  slišno, topo udarjati z nogami ob tla:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topôtniti  slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòpspín  šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tradeunion  v angleškem okolju strokovna organizacija, ki skrbi za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev, sindikat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tradeunionízem  v nekaterih državah gibanje, ki si prizadeva za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev brez odprave kapitalizma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transcendentalízem  filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trávništvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕcati  rahlo udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdelín  nar. nenadarjen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglàv  ekspr. 1. nenadarjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávec  ekspr. 1. nenadarjen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávka  ekspr. 1. nenadarjena ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávost  ekspr. 1. nenadarjenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepáti  1. {narahlo} udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáj  rahel in hiter udarec z roko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáti  1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trépniti  1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trèsk  posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trgovína  1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trijáki  nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípleks  v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípóljen  agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkati  1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkniti  1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohéj  lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕr  posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúskati  zastar. 1. hrupno udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubijáč  1. priprava za ubijanje z udarcem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíjati  1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíti  1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrísati  1. pog. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
účen  star. nadarjen za učenje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učêsniti  nar. severovzhodno močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
údri  star. izraža udarjanje, pretepanje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udríhati  1. silovito udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udríhniti  1. silovito udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
údriti  zastar. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukresáti  v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmodíti  ekspr. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvódnik  članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užgáti  ekspr. 1. močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užígati  ekspr. močno udarjati, tepsti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váhtič  nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
varoválka  1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíjati  1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíti  1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlekapitál  v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vezílo  star. 1. darilo, zlasti za god ali rojstni dan:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vibrafón  muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vihárništvo  lit. nemško literarno gibanje ob koncu 18. stoletja, ki je v nasprotju z razsvetljenskim poudarjanjem razuma zagovarjalo ustvarjalnost na osnovi čustev; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinárstvo  1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in z nego vina:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinográdništvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
visočánstvo  s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za člane vladarske družine:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vítez  1. v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vladálec  zastar. vladar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vladíka  1. nekdaj, v črnogorskem okolju vladar, ki je hkrati predstojnik cerkvenoupravne enote svoje države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vohún  kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, državi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vohúniti  s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
votíven  rel., um. narejen, podarjen zaradi {za}obljube; zaobljuben, zaobljubljen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vráčarica  star. zdravnica, padarica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrbogójstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtnárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vtépati  1. z udarjanjem spravljati v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA