|
dvoklikniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadarkoli udeleženec dvoklikne na okno ali mapo prevzame kontrolo.
|
|
dvolevorok |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko je šele pri nas takih "turkov", ko je pa država tako radodarna do "dvolevorokih".
|
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvookroglast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoprostor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izhodiščni kvantitativni prostor je fizikalen, rezultirajoči kvalitativni dvoprostor pa subjektiven, vendar je lahko tako že na predpsihološki oziroma na biološki stopnji.
|
|
dvór |
1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorján |
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjánka |
nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvoveznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar zaobljubo spregleda v njeni problematični dvoveznosti in ji problematičnost odpiše, je je razreši.
|
|
dvóvládje |
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičen |
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičnost |
lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroenergétika |
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfátičen |
knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esteticízem |
knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešalón |
voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ex vóto |
rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíranec |
pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falírati |
pog., raba peša gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíten |
knjiž. gospodarsko propadel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáraon |
1. v starem Egiptu vladar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fáraonka |
v starem Egiptu vladarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fasáda |
zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fasadêr |
grad. zidar, ki dela fasade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fevdalízem |
gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
finánce |
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flíkniti |
pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fôkniti |
nižje pog. udariti {človeka}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
forehand |
šport. udarec pri {namiznem} tenisu z dlanjo proti nasprotniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalíst |
kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalízem |
pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
framasónski |
nanašajoč se na framasone ali framasonstvo, prostozidarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
framasónstvo |
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
framasón |
zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
frfòt |
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fulgurácija |
med. uničenje tkiva zaradi udarca strele; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
funkcionálen |
1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
funkcionalízem |
knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gastáld |
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gázda |
1. nižje pog. {hišni} gospodar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geografíja |
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gésta |
1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gód |
1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gojíti |
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góng |
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gorjáča |
debela, grčava palica za udarjanje ali opiranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospóstvo |
knjiž. 1. {politična in gospodarska} oblast:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gostínstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govedoréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo goveda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdnár |
zastar. gozdar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradník |
star. gospodar ali poveljnik gradu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gratifikácija |
knjiž., redko darilo, nagrada, zlasti uslužbencu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravitírati |
biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
greenwiški |
nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gregorijánski |
v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral {staro}krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gróggy |
šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev {pri boksu}:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grum |
v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hekatómba |
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hídroenergétika |
dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
híperkataléktičen |
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en {nepoudarjen} zlog več; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historicízem |
knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historízem |
knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historizírati |
knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiševáti |
star. biti gospodar, gospodariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hladnokŕven |
1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlòp |
posnema glas udarca, zamaha:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hmeljárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
holokávst |
1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
homofoníja |
muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hóstar |
1. gozdni delavec; gozdar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hranílništvo |
gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrematístika |
ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
humanízem |
1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hvála |
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íktičen |
nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imám |
v muslimanskem okolju 1. nekdaj naslov za vladarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
imperátor |
nav. ekspr. vladar {imperija}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
individualíst |
1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualístičen |
1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualízem |
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
industrialízem |
ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industríja |
1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 
