|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
državnoozemeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem ko je Rusija to zahtevo gladko zavrnila, je moldavska vlada 17.6.1996 ozemlju podelila 'državnoozemeljske skupnosti v obliki republike, znotraj mednarodnopravno priznanih meja Moldavije', vendar njen status še ni povsem urejen, saj vodstvo Pridnesterske republike vztraja pri popolni neodvisnosti.
|
|
duatlon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor pa nekomu naš novi duatlon ne odgovarja, ostane še vedno v rezervi samo tek, ki je tudi uradno tekmovanje (10 km teka okoli Brda, vendar s startom ob 10. uri, torej pol ure prej kot start duatlona).
|
|
dubitativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar pa to zahteva smisel, stoji v nadrdnem stavku imperativ ali hortativni oziroma dubitativni konjunktiv.
|
|
dudáč |
dudar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dudák |
redko dudar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dudáš |
dudar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlar |
1. dudar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
dúniti |
redko udariti, suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duopól |
ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvaindvajsetič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Marketing magazin bo dvaindvajsetič podelil nagrade in priznanja zlati MM za koledarje, letna poročila, dela s področja direktnega marketinga in samopromocijske spletne strani.
|
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvajsetiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
|
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
dvobobenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvajamo pa tudi dvobobenske gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje.
|
|
dvoenergetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zlati standard za diagnostiko in spremljanje zdravljenja osteoporoze je dvoenergetska absorpciometrija (DXA).
|
|
dvofaznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poudaril je dvofaznost projekta, pri katerem se obe fazi dopolnjujeta in ne izključujeta.
|
|
dvokariontski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato nastane dvokariontski stadij- združita se moška in ženska hifa; vendar se združita samo celici ne pa tudi jedri.
|
|
dvoklikniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadarkoli udeleženec dvoklikne na okno ali mapo prevzame kontrolo.
|
|
dvolevorok |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko je šele pri nas takih "turkov", ko je pa država tako radodarna do "dvolevorokih".
|
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvookroglast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoprostor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izhodiščni kvantitativni prostor je fizikalen, rezultirajoči kvalitativni dvoprostor pa subjektiven, vendar je lahko tako že na predpsihološki oziroma na biološki stopnji.
|
|
dvór |
1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorján |
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjánka |
nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvoveznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar zaobljubo spregleda v njeni problematični dvoveznosti in ji problematičnost odpiše, je je razreši.
|
|
dvóvládje |
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičen |
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičnost |
lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroenergétika |
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfátičen |
knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esteticízem |
knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešalón |
voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ex vóto |
rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíranec |
pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falírati |
pog., raba peša gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíten |
knjiž. gospodarsko propadel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáraon |
1. v starem Egiptu vladar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fáraonka |
v starem Egiptu vladarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fasáda |
zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fasadêr |
grad. zidar, ki dela fasade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fevdalízem |
gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
finánce |
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flíkniti |
pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fôkniti |
nižje pog. udariti {človeka}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
forehand |
šport. udarec pri {namiznem} tenisu z dlanjo proti nasprotniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalíst |
kdor pretirano poudarja obliko ali predpise na škodo vsebine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalízem |
pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
framasónski |
nanašajoč se na framasone ali framasonstvo, prostozidarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
framasónstvo |
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
framasón |
zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
frfòt |
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fulgurácija |
med. uničenje tkiva zaradi udarca strele; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
funkcionálen |
1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
funkcionalízem |
knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gastáld |
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gázda |
1. nižje pog. {hišni} gospodar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geografíja |
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gésta |
1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gód |
1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gojíti |
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góng |
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gorjáča |
debela, grčava palica za udarjanje ali opiranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospóstvo |
knjiž. 1. {politična in gospodarska} oblast:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gostínstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govedoréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo goveda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdnár |
zastar. gozdar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradník |
star. gospodar ali poveljnik gradu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gratifikácija |
knjiž., redko darilo, nagrada, zlasti uslužbencu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravitírati |
biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
greenwiški |
nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gregorijánski |
v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral {staro}krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gróggy |
šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev {pri boksu}:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grum |
v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hekatómba |
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hídroenergétika |
dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
híperkataléktičen |
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en {nepoudarjen} zlog več; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historicízem |
knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historízem |
knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
historizírati |
knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.282 1.382 1.482 1.582 1.682 1.782 1.882 1.982 2.082 2.182 
