|
opéka |
izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplêsti |
1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplétati |
1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opóldne |
ed., redko poldan, poldne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomôči si |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
oprávdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
optimálen |
ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
optimálnost |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óptimum |
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oséka |
upadanje morske gladine {pri bibavici}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ostróga |
1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ôtok |
1. del kopnega sveta, obdan z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ótonski |
nanašajoč se na obdobje vladanja nemških cesarjev Otonov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovéniti |
navadno sedanji čas postati nekoliko {u}vel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pa |
I. navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
padálen |
nanašajoč se na padanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páden |
nanašajoč se na padec ali padanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pámetiva |
nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páničar |
nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paradentóza |
poljud. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob,; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paraláksa |
1. fiz. razlika med odčitano in dejansko vrednostjo pri merjenju kake količine zaradi gledanja od strani pri odčitavanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paraléla |
1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
parapét |
grad. nižja, navadno zidana pregrada:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parodontóza |
med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásha |
pri judih pomladanski praznik v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pečár |
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, zidanjem {lončenih} peči, štedilnikov in oblaganjem sten s {keramičnimi} ploščicami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pečárstvo |
obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem {lončenih} peči, štedilnikov in oblaganjem sten s {keramičnimi} ploščicami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pepelníca |
rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
peristíl |
pri starih Grkih in Rimljanih s stebri obdano notranje dvorišče ali trg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pétek |
peti dan v tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
piáster |
bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pikadór |
zlasti v španskem okolju bikoborec na konju, ki z zbadanjem s sulico draži bika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pléven |
agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plimovánje |
izmenično naraščanje in upadanje morske gladine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobrazdáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
poglódati |
1. z glodanjem pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pojútrišnjem |
drugega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojútrišnji |
1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokasírati |
pog. sprejeti denar za prodano blago:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljúb |
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljubíti |
dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljúbljati |
dotikati se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljúden |
1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólmrák |
1. čas, ko začne prehajati dan v noč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polónij |
kem. redek radioaktivni element, ki nastane pri razpadanju radija, Po; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólotok |
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
pólpretékel |
ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpretêklost |
preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólsvít |
čas, ko začne prehajati noč v dan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólvečéren |
v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólzavést |
1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomládnji |
star. pomladen, pomladanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomôči |
knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l pomagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponedéljek |
prvi dan v tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pòpárt |
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòpojútrišnjem |
tretjega dne po današnjem dnevu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popóldne |
ed. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porcijúnkula |
rel. dan, ko se pod določenimi pogoji dobi popolni odpustek, 2. avgust:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porolít |
grad. ploščat, votel izdelek, navadno iz gline, za zidanje tankih zidov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potrdíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potrjeváti |
1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéniti |
navadno sedanji čas drug za drugim oveneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozídati |
1. z zidanjem stavb izpolniti prostor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
praliné |
nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdarski |
nanašajoč se na pravdarje ali pravdanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravokótnica |
geom. premica, pravokotna na dano črto ali dano ploskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práznik |
1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prebúja |
nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predjúžnik |
star. {dopoldanska} malica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdkosílce |
knjiž. {dopoldanska} malica, navadno topla:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpóldne |
ed., redko del dneva od jutra do poldneva; dopoldan:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpóldnica |
nar. {dopoldanska} malica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpostáviti |
1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpostávka |
1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpostávljati |
1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdpredvčérajšnjim |
tretjega dne pred današnjim dnevom:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predvčérajšnji |
nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predvčérajšnjim |
drugega dne pred današnjim dnevom:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predzídek |
majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preglédati |
1. z gledanjem navadno kritično; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregledováti |
1. z gledanjem navadno kritično; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preglódati |
z glodanjem narediti luknjo skozi kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prekídati |
1. s kidanjem narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekladálen |
nanašajoč se na prekladanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekladalíšče |
kraj, prostor za prekladanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premôči |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepríčati |
doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepričeváti |
prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prerés |
ekspr., v povedni rabi, navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestavljálen |
žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestolonaslédstvo |
pravica do vladanja neposredno za prejšnjim vladarjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
préšca |
nekdaj hlebček, ki se podari na dan pred praznikom vseh svetih 1. novembra:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretikálnica |
gastr. igla za prebadanje živil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevága |
pog. prevladanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prézent |
lingv. sedanji čas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezídati |
z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prezidávati |
z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pricvèsti |
ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prijémati |
1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijéti |
1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.116 1.216 1.316 1.416 1.516 1.616 1.716 1.816 1.916 2.016 
