|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
|
drístlja |
med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
drôbnokomandántski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
držávnoplánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Da je to res, govori le bežen pogled po togi dosedanji evropski produkciji, ki nič ne zaostaja za tistimi 'žlahtnimi' izdelki slovenske državnoplanske produkcije preteklih let, ki je sploh ni bilo v kino ali pa je tam naletela na silno mlačen odziv.
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
dúdan |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúdanje |
glagolnik od dudati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhovnopastoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odbor je na svojih štirih dosedanjih sejah posvetil največ pozornosti duhovnopastoralni pripravi na papežev obisk, pa tudi pripravi oltarnega prostora in bogoslužja.
|
|
dumper |
grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušèn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes: pečen tunin steak s koriandrom in baziliko, dušena zelenjava z vinom in rožmarinom.
|
|
dušnodánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dváindevétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes se je preselila v dom ostarelih - gospa majhne postave, zelo razumna in ponosna na svojih dvaindevetdeset let starosti.
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
|
dvanajsterček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri šesterčkih je le 85%, potem pa je padanje še hitrejše in že pri dvanajsterčkih je vrednost pod 10% (8.6%).
|
|
dvanajstinčer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
New Order so bili nedvomno začetniki tega stila, katerega višek je bil izzid in velika popularnost njihovega singla Blue Monday sredi 80-tih, ki še dandanes ostaja najbolj prodajan dvanajstinčer vseh časov.
|
|
dvestotonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In na moji desni je sicer vozil kakšne dvestotonski šleper... se pravi da sta pobegnila malodane skozi šivankino uho.
|
|
dvoformaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napovedani dvoformatni optični diski se razvijajo z namenom, da nadomestijo trenutno prevladujoči DVD format.
|
|
dvokrpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ste prodajalec, vaše delo zahteva 50 mg kompleksa B dvakrat na dan, 500 g kalcija, dvakrat po 250 mg magnezija, 30-100 mg koercina Q-10, dvakrat po 60 mg dvokrpnega ginka, izvleček šentjanževke.
|
|
dvomeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
dvóóčen |
biol., v zvezi dvoočno gledanje gledanje z obema očesoma; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvládje |
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džamadán |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džérdan |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
džins |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modri džins - nekoč oblačilo ameriških delavcev iz trpežnega materiala - je danes prestižen in drag kos obleke.
|
|
džk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. dežek: Zadnji dan, se pravi nedelja, je pa džk padu.
|
è |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
èh |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékavščina |
lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éks... |
za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvinókcij |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elizabetínski |
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakonóčje |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
enkláva |
ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênodnéven |
1. ki traja en dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enopopoldanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evolúta |
geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fandángo |
hiter španski ljudski ples v tričetrtinskem ali šestosminskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fandanguílla |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
fandánški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
fatalízem |
verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fedán |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ferírodaníd |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
fígamóž |
pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fjórd |
dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fjórdanec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
flotácija |
mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flotírati |
mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluktuácija |
1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fondán |
mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórum |
pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frankofónski |
publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frdánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
gástrula |
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gdánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
gdánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gémula |
zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geodan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
gízdanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
glaciologíja |
veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gládež |
ekspr. stradanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glédanje |
glagolnik od gledati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glédanost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gledljív |
knjiž. ki je prijeten za gledanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glodan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glódanje |
glagolnik od glodati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
glosár |
1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gnánost |
filoz. stanje človeka, ki se hoče polastiti vsega, kar je dano:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
gobezdánje |
glagolnik od gobezdati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gód |
1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
golén |
agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goraždanka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
goraždanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gradánica |
na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradánt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
grádbeništvo |
dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradbínstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem; gradbeništvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
graždánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
| | | | | |
201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 
