|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
|
dátiv |
lingv. tretji sklon, dajalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dátiven |
lingv. dajalniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dealokacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neke vrste alokacija/dealokacija naslovnega prostora, ne pa pomnilnika; tega si dodajal/odstranjeval kasneje po potrebi in sicer za vsako stran posebej.
|
|
delkrédere |
ekon. jamstvo posrednika prodajalcu, da bo na kredit prodano blago plačano:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloiskalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zelena ali modra je za delodajalce, rdeča ali roza (od tod tudi naziv prireditve »Pink Slip«) je za deloiskalce, rumena pa za tiste radovedne obiskovalce.
|
|
demonopoliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čl.22 - enakopravnost kandidiranja za imenovanje ljudskih pooblaščencev in zakonodajalcev (Op.: Utemelji demonopoliziranje starih mehanizmov za ohranitev oblasti, t.j. z dednostjo oz. poreklom)
|
|
denacionaliziranka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če si velika delodajalka ali vsaj denacionaliziranka. Če gre tebi slučajno slabše kot meni, potem res drži moja teorija, da se za najtrša družbena okolja najbolj zavzemajo ravno tisti, ki imajo od tega najmanj koristi - oziroma od katerih imajo potem koristi drugi.
|
|
desortiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Februarja 2002 pa je svoja vrata odprl tudi t.i. "LACOSTE OUTLET STORE", ("tovarniška" prodajalna), na sedežu podjetja v Domžalah, ki ponuja desortirano blago in blago minulih kolekcij po bistveno nižjih cenah od aktualnega blaga v naši redni maloprodajni mreži.
|
|
dezorientirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub vsemu: komur v sodobnem perkusivnem tehnu manjka "staromodnih", "humanejših" bas linij, kdor bi si poleg/namesto možate tevtonske agresije želel humorja ali odkritosrčne zlobe, tisti, ki bi se rad pod vplivom psihotropnih substanc vdajal dezorientirajočim premenam, bo vsekakor več kot zadovoljen z dovolj prebrisanim, malokičastim in deep prispevkom s severa.
|
|
dietilenglikol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V literaturi so večinoma objavljeni prikazi primerov, poznamo pa tudi nekaj množičnih zastrupitev v ZDA (4, 5), na Švedskem (10) in nazadnje v Avstriji (3), ko so vinarji vinu dodajali etilen- in dietilenglikol.
|
|
disponibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koroščevo razpravljalsko izhodišče je, da sodobna teorija materialnega pa tudi procesnega kazenskega prava v bistvu samo daje znanstvene okvire družbenemu odzivanju na človekovo vodenje, ki po volji zakonodajalca šteje za tako destruktrivno in nevarno, da ga je treba zatirati s sredstvi organizirane represije. eno osrednjih torišč sodobne kazenskopravne teorije (še posebej na področju spolnosti) je vprašanje narave kazenskopravnih dobrin, zlasti še t. i. disponibilnosti (razpoložljivosti) teh dobrin za možnega oškodovanca kaznivih dejanj.
|
|
dobavljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svoje povpraševnje lahko pošljete izbranemu prodajalcu, ki bo preveril cene, dobavljivost in združljivost izbranih komponent in vam dokončno ponudbo posredoval na vaš naslov.
|
|
dobesedno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... vdajali njegovim poželenjem: različice, ki jih povzema prevod: vdajali (oz. dobesedneje bili poslušni) ...
|
|
dolgováti |
navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopádati |
zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dopásti se |
pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopuščujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od malikovanja črnobelega partizanstva je projekt pri višjih črkah postal bolj dopuščujoč, tako nam zdaj brez pelina predstavlja portrete slovenskih izdajalcev.
|
|
dozdéti se |
nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévati se |
nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeríst |
lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
dvokrožje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V očišče sem si dajal vse podobe tebe, vse prispodobe nje, ki me je večkrat zakovala v dvokrožja in zaokroževanja.
|
|
dvokrpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ste prodajalec, vaše delo zahteva 50 mg kompleksa B dvakrat na dan, 500 g kalcija, dvakrat po 250 mg magnezija, 30-100 mg koercina Q-10, dvakrat po 60 mg dvokrpnega ginka, izvleček šentjanževke.
|
|
dvóriti |
z dajalnikom 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efiált |
knjiž., ekspr. izdajalec domovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gábiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galanteríst |
izdelovalec ali prodajalec galanterije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnúsiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góditi |
nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlépkati se |
nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlépniti se |
nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
igráčar |
izdelovalec ali prodajalec igrač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imponírati |
knjiž., navadno z dajalnikom vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ináko |
star., s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi storiti se inako hudo biti, milo se storiti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iškarijót |
slabš. izdajalec, ovaduh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iškarijótski |
slabš. izdajalski, ovaduški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájica |
zastar. izdajalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájnik |
star. izdajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájski |
star. izdajalski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájstvo |
izdajalsko dejanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jésihar |
nekdaj prodajalec kisa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júdež |
nav. slabš. izdajalec, ovaduh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
k |
pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kantinêr |
pog. prodajalec v kantini; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kantinêrka |
pog. prodajalka v kantini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klétkar |
1. izdelovalec ali prodajalec {ptičjih} kletk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúb |
z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljubováti |
z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komí |
star. trgovski pomočnik, prodajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvenírati |
knjiž., navadno z dajalnikom ustrezati, biti primeren:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kós |
nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
krátiti |
1. z dajalnikom povzročati, delati, da ima kdo česa manj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kruhárna |
ekspr. prodajalna kruha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láskati |
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
léctar |
izdelovalec ali prodajalec lecta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
léctarica |
izdelovalka ali prodajalka lecta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
limonádar |
prodajalec limonade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
loteríst |
1. nekdaj lastnik loterije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
medíčar |
izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
medíčarica |
izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mèzda |
1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mókarica |
1. prodajalka moke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrzéti |
star., z dajalnikom biti zoprn:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrénkati |
ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakljúb |
z dajalnikom, redko kljub:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakopávati |
ekspr., z dajalnikom povzročati, da pride kdo v neugoden položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalíčiti |
star., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalík |
zastar., z dajalnikom za izražanje podobnosti; kakor, kot:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalikováti |
star., z dajalnikom biti podoben, soroden:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napram |
pisar., z dajalnikom do, proti, nasproti:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspróti |
I. z dajalnikom 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navkljúb |
redko, z dajalnikom kljub:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navprék |
knjiž., redko, z dajalnikom nasproti:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzlíc |
knjiž., z dajalnikom kljub:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènaklónjen |
navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nogavíčar |
izdelovalec ali prodajalec nogavic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odlahníti |
nar., s smiselnim osebkom v dajalniku odleči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odléči |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odlégati |
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljševanje počutja pri slabosti, bolečinah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odoléti |
zastar., z dajalnikom upreti se, ubraniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 
