|
zatesníti |
zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnjeváti |
zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiktákati |
1. dati glas tiktak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhniti |
redko zadahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zatrdno res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepáti |
{narahlo} udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaukázati |
star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaukazováti |
star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédeti se |
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréči |
1. narediti, da preneha biti pri osebku to; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrèd |
nar. zgodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. narediti, da kaj vre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrníti |
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtéti |
1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtínčiti |
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavsédnji |
nar. navaden, vsakdanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdévati se |
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíbati |
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidljív |
ki se more, sme zazidati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazírati se |
knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamováti |
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazréti |
knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazŕtost |
knjiž. zagledanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaželéti |
izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaženílo |
nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaženíti |
nekdaj dati kot zaženilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažgáti |
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažígati |
1. delati, povzročati, da kaj zagori:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlébiti |
narediti, da ima kaj žleb, žlebove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažlíndrati |
metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažmíkati |
1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbadljív |
ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbadljívka |
1. zbadljiva beseda, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbanalizírati |
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbankrotírati |
v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbetonírati |
narediti, sezidati z betonom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálnik |
1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírati |
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírica |
nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírnik |
1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblêsti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblížati |
1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbliževáti |
1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblója |
knjiž., redko zmeda, zmešnjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbóbnati |
1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 
