|
zaróštati |
nar. dodati jedi prežganje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarožljáti |
dati nizke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasadíti |
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasájati |
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasegljív |
ki se da zaseči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasejáti |
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasélek |
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčeváti |
1. povzročati, delati, da je kaj v senci:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčiti |
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasesljáti |
sesljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasičáti |
1. dati ostre, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasladíti |
knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúziti |
1. obdati, pokriti s sluzjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmód |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmrájati |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspánka |
ekspr. ženska, ki {rada} veliko spi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastavítelj |
kdor da kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljávec |
kdor daje kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavnína |
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópanost |
dejstvo, da je kdo zastopan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastránica |
zastar. epizoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranítev |
knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraníti |
knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranjeváti |
knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrážiti |
obdati s stražami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrelíti |
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastréti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni {dobro} vidno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrméti se |
strmeč se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupíti |
1. povzročiti, da v organizem pride strup:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúpljati |
1. povzročati, da v organizem prihaja strup:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúkati |
1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasukljív |
ki se da zasukati, zasukniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjeváti |
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjiti |
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasvetlíkati se |
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvítati se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítenost |
dejstvo, da je kdo zaščiten:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítiti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítnik |
1. kdor daje komu zaščito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítništvo |
dejstvo, da je kdo zaščitnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškíliti |
nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakníti |
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 
