besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 20.301-20.400



usójenost  1. dejstvo, da je komu kaj usojeno, določeno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávati  1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspèh  1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uspéšen  1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposábljati  1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposóbiti  1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposóbljenosten  šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustalíti  narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ustaljeváti  delati, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustanávljati  delati, da kaka skupnost začne obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustanovíteljstvo  dejstvo, da je kdo ustanovitelj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustanovíti  1. narediti, da kaka skupnost začne obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáviti  1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustávljati  1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustavljív  ki se da ustaviti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustavotvóren  ustavodajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustekleničeváti  dajati, spravljati v steklenice:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustekleníčiti  dati, spraviti v steklenice:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustnáča  nav. mn., zool. morske ribe z raznobarvnimi pegami na hrbtu in z dolgo hrbtno plavutjo, Labridae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústnik  priprava cevkaste oblike, v katero se da cigareta, cigara:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustópati se  postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustopíti se  postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrahováti  z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréči  z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrelíti  1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustváriti  1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvárjati  1. s svojo dejavnostjo delati, da kaj nastane:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvarljív  knjiž. ki se da ustvariti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usužnjeváti  1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usúžnjiti  1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úš  1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušíca  zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utajeváti  delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utápljati  1. delati, da pride kaj pod {vodno} gladino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utéha  kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utekočinljív  ki se da utekočiniti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utelésiti  1. narediti, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uteléšati  1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utemeljeváti  1. dajati čemu temelj, osnovo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utemeljíti  1. dati čemu temelj, osnovo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úterus  anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utešíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utešljív  knjiž. 1. ki se da utešiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíriti  1. narediti, da je vozilo na tiru:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíšati  1. narediti, da postane kaj tiho, tišje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utiševáti  delati, da postane kaj tiho, tišje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utolažljív  ki se da utolažiti, potolažiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utopíti  1. usmrtiti s potopitvijo pod {vodno} gladino, da v pljuča vdre voda:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrdíti  1. z {dodatnimi} gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdržljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utrjeváti  1. z {dodatnimi} gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrpéti  1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvájati  1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uveljáviti  1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uveljávljati  1. delati, da postane kaj veljavno, upoštevano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvêsti  1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévnost  1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvódnik  članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvrstíti  1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvŕščati  1. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvula  anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzánca  nav. mn. 1. jur. ustaljen običaj, navada v poslovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzavéstiti  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj sestavina zavesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzavéščati  knjiž. delati, povzročati, da postane kaj sestavina zavesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úzdje  knjiž., redko uzda:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzímiti  agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzimováti  agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uznojíti  povzročiti, da postane kdo znojen, poten:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzréti  knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úzus  1. knjiž. navada, običaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užalostíti  narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užaríti  s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
užgáti  ekspr. 1. močno udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užígati  ekspr. močno udarjati, tepsti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užítkarstvo  1. jur. dejstvo, da je kdo užitkar:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užitnína  jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tržnega blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vába  1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vabljív  ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váfel  tekst. vezava, ki daje tkanini reliefen satast vzorec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váfelj  gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vagàn  nekdaj prostorninska mera za žito, približno 61 l:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váhtič  nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vájd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
valíti  1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valíti  s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
válpet  v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampírstvo  1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanádij  kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
varán  nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váren  1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varieté  v nekaterih deželah gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varív  teh. ki se da variti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varovalíšče  alp. prostor v steni, ki daje varnost plezalcu in varovanemu soplezalcu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varoválka  1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varováti  1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várstvo  1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA