tretjerédnica |
rel. članica tretjega reda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tretjerédnik |
rel. član tretjega reda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tretješólec |
učenec tretjega razreda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tretješólka |
učenka tretjega razreda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trézniti |
1. delati, povzročati, da postane kdo trezen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕg |
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trgováti |
kupovati in prodajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trgovína |
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tŕhel |
1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribún |
1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribúna |
1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribút |
zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
triéder |
knjiž. prizemski daljnogled:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tríger |
žarg., elektr. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trihína |
zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trihofitíja |
med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trijáki |
nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
triklàd |
-áda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
triklínij |
pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trílja |
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trimó |
nekdaj visoko stensko ogledalo med oknoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trinitárec |
rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trínítnik |
nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trinítrotoluén |
kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trinítrotoluól |
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trinóg |
ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trípálčen |
nekdaj ki meri tri palce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tripanosóm |
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tripanosóma |
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
triperoksid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
trípleks |
v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trípóljen |
agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tríps |
zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trírazrédnica |
nekdaj trirazredna šola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trírôgeljnik |
1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trised |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
tríšlja |
bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tritól |
nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trivializírati |
knjiž. delati kaj vsakdanje, nepomembno:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕkati |
1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trkljáti |
premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕkniti |
1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trlèp |
nar. dolenjsko neroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕlja |
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trobénta |
glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trohéj |
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trohnéti |
razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trojáča |
nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trólejvòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
|
tromblónski |
voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trónítnik |
nekdaj trinitnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tropízem |
biol. pojav, da rastline in nekatere pritrjene nižje živali rastejo, se obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj, ali stran od nje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trosíti |
1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tróskòk |
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trósovec |
nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trošarína |
jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trošíti |
delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tróšnica |
nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trotávost |
čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trotíl |
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
trpéžen |
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trpínstvo |
dejstvo, da je kdo trpin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕr |
posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tršljíka |
nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trúskati |
zastar. 1. hrupno udarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tržàn |
nekdaj prebivalec trga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tržíšče |
1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕžnica |
navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túba |
1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túdi |
1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tularemíja |
vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tumúlt |
knjiž., redko hrup, trušč, zmeda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túner |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túnja |
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túnjka |
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tupája |
nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tupírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túr |
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túra |
1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
turbulénca |
1. knjiž., redko zmeda, nemir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Túrek |
pripadnik turškega naroda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
turírati |
avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
turízem |
pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
turkologíja |
veda o turški zgodovini, kulturi in jeziku; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tušírati |
šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvój |
1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvórjenka |
lingv. tvorjena beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubeséditi |
knjiž. izraziti z besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubesedováti |
knjiž. izražati z besedami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubijáč |
1. priprava za ubijanje z udarcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubíjati |
1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubikvitéta |
knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubirálka |
muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubírati |
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubíti |
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubóžnica |
nekdaj zavod za ljudi brez dohodkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubóžnosten |
jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubraníti |
1. s svojo dejavnostjo, zlasti vojaško, preprečiti, da kdo kaj zavzame, zasede:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubranljív |
ki se da ubraniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|