besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 19.901-20.000



tokljáti  ekspr. dajati odsekane glasove pri hoji:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tokóvnica  fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tókrat  izraža, da se dejanje dogaja ob tej priložnosti, v tem času, v tem trenutku:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toksikologíja  veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tólar  nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tolažíti  1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tólči  1. slišno, navadno močneje udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tóld  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tolerírati  1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolmínec  1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolmún  poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tolováj  1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tónd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tònk  posnema glas pri zvonjenju, udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòp  1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tòp  posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tôpen  ki se da topiti, raztapljati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topílnik  teh. posoda za topljenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topíti  1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topljív  ki se da topiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toponomástika  lingv. veda o toponimih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
toporíšče  daljši držaj pri orodju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topotáti  slišno, topo udarjati z nogami ob tla:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
topôtniti  slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòpspín  šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòr  fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torasemid  m, vir: N; povezave: nova beseda
tôrek  drugi dan v tednu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
torílnica  bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torílo  star. 1. okrogla posoda, navadno lesena:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torníster  nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tornístra  nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tóron  kem. radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija, element Tn:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tórus  1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totál  film. izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; splošni plan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tótem  pri primitivnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tovórnik  1. nekdaj kdor se ukvarja s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tovórništvo  nekdaj dejavnost tovornikov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tožíti  1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trabákula  navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trabúka  nekdaj kratka, na sredi odebeljena cigara iz srednje dobrih vrst tobaka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tradeunion  v angleškem okolju strokovna organizacija, ki skrbi za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev, sindikat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tradeunionízem  v nekaterih državah gibanje, ki si prizadeva za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev brez odprave kapitalizma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tradícija  1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trafíka  prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trafikánt  lastnik trafike ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tragédija  1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trágikomédija  1. lit. gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični elementi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trákar  nekdaj izdelovalec trakov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trakúlja  členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trámper  navt. ladja brez stalne proge in brez stalnega voznega reda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transákcija  ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transcendentalízem  filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transfuzíja  med. dajanje krvi ali njenih sestavin v žilo prejemalca krvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transpirírati  1. bot. oddajati vodo, zlasti skozi listne reže:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transplantírati  med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tránša  fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapéz  kratek vodoraven drog, obešen na daljših vrveh, za vaje akrobatov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapezoíden  geom. ki ima obliko trapezoida:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trapíst  1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trasánt  fin. izdajatelj menice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trasát  fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trasírati  fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travmatizírati  psih. povzročiti, da ima kdo {duševno} travmo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travmatologíja  1. veda o zdravljenju {telesnih} poškodb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trávništvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travojéd  travojeda žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travojédec  travojeda žival:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕcati  rahlo udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕčiti  1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕd  1. ki se pod pritiskom ne udere, vda {rad}:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdelín  nar. nenadarjen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdítev  misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdíti  izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdíti  delati, da postane kaj trdo, trše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
trdoglàv  ekspr. 1. nenadarjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávec  ekspr. 1. nenadarjen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávka  ekspr. 1. nenadarjena ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdoglávost  ekspr. 1. nenadarjenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréba  v povedni rabi 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trebelják  neroda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trebuševína  meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trebušína  meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréking  tur. popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trén  nekdaj pratež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trénar  nekdaj pratežnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trénd  značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trénski  nekdaj pratežen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepáti  1. {narahlo} udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepetávka  nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáj  rahel in hiter udarec z roko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trepljáti  1. narahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trépniti  1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trèsk  posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tresketáti  ekspr. dajati močne, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trésti  1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
treščáti  knjiž. 1. dajati kratke, rezke glasove; hreščati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréti  1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréti  ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA