besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 19.501-19.600



svečár  izdelovalec ali prodajalec sveč:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svéčnica  rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svést  star., v zvezi biti si svest zavedati se:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílka  priprava, ki prižgana oddaja svetlobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílkar  nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílnik  naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílnost  sposobnost telesa, da oddaja svetlobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetílo  predmet, priprava, ki oddaja svetlobo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetíti  1. oddajati, dajati svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetléti  1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlíkati se  oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlílen  usnj., navadno v zvezi svetlilni stroj stroj, ki daje površini usnja lep lesk; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlôba  1. kar omogoča, da so predmeti vidni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetlóst  nekdaj naslov za fevdalnega gospoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlovod  m, vir: N; povezave: nova beseda
svetoglèd  da; m, vir: B; povezave: najdi.si.
svetovlján  kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetovljánski  ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetovljánstvo  široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svežíti  1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svilogójstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svínjka  etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svistéti  dajati ostre, sikajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svístniti  dati oster, sikajoč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sviščáti  dajati ostre, sikajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svít  1. čas, ko prehaja noč v dan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svítati se  nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svízec  nav. mn., zool. večji glodavci, ki živijo v kolonijah v planinah, stepah in gozdovih, Marmotidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdica  ekspr. manjšalnica od svoboda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdnica  zgod., v fevdalizmu njiva svobodnika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdnik  zgod., v fevdalizmu kmet, ki ima nekatere gospoščinske pravice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnják  1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnjáštvo  1. zgod., v fevdalizmu {družbeni} položaj svobodnjakov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svójčàs  včasih, nekdaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svoječásen  star. nekdanji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svórnik  1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šabéso  nekdaj šabesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šablonizírati  publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šablónstvo  publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šáhinja  zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šájdesen  etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šájka  nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šál  daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šampiónstvo  publ. dejstvo, da je kdo prvak:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šantán  v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šapáti  ekspr. 1. udarjati s šapo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šaráden  pridevnik od šarada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šáriti  ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarlatán  slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarpíja  med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šártka  nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šaržírati  metal. dajati vložek v plavž; polniti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščáp  nar. prekmursko daljši kol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščávnjek  nar. prekmursko posoda za pomije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščír  vrtn., navadno v zvezi repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščít  1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ščítiti  1. biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonósec  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonóša  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščúvati  povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šè  1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéga  navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja {iz roda v rod} ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéh  šah. položaj v igri, v katerem je napadena dama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šèk  1. posnema glas pri udarcu, zamahu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šelè  1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šelestéti  dajati rahle, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šeléstniti  dati rahel, nezveneč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šematízem  publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šénk  nižje pog. dar, darilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šénkati  nižje pog. podariti, pokloniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šentjánževec  nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šepetáti  1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šépniti  reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šesták  nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestérnik  knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestílo  priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestomér  lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestošólec  učenec šestega razreda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestošólka  učenka šestega razreda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šíba  1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šílar  1. nekdaj izdelovalec šil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šílce  nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šipón  agr. trta z velikimi, na spodnji strani kosmatimi listi, dolgimi grozdi in nekoliko podolgovatimi zelenimi jagodami z rjavimi lisami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širóčka  enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista; malarin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širokokóten  film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širokopasóven  elektr. ki lahko sprejema, oddaja, ojačuje širok pas visokofrekvenčnih tokov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šíška  bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
šíškarica  nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šjór  pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šjóra  pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škàf  1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škalír  nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škátla  1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škatláti  nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škávna  nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škílavost  očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škíliti  1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šklébniti  ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šklèmp  posnema glas pri udarcu ob zaprtju, premiku:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šklémpniti  ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA