besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 19.101-19.200



sòpoménka  lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sopótništvo  dejstvo, da je kdo sopotnik:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopráznik  rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sòpriséžnik  jur., nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sordína  muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sórnik  1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soródnost  dejstvo, da je kaj s čim sorodno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sosédinja  zastar. soseda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sosédov  nanašajoč se na soseda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sosédstvo  1. dejstvo, da je kdo sosed:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soséska  1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soséščina  1. dejstvo, da je kdo sosed:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòsklàd  da; m, vir: B; povezave:
sòstorílstvo  jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sošólec  kdor je skupaj s kom učenec istega razreda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sótiš  etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sou  nekdaj novec z vrednostjo ene dvajsetine francoskega franka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòudeležênost  dejstvo, da je kdo soudeležen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sound  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
sòustanovíteljstvo  dejstvo, da je kdo soustanovitelj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòustvarjálnost  dejstvo, da je kdo soustvarjalen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòváruh  jur., nekdaj kdor je skupaj s kom varuh iste osebe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvédnost  knjiž. dejstvo, da kdo skupaj s kom ve za kaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóvka  nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sovládje  skupno vladanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvpréga  dodatna vprega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sovráž  zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sovŕšen  geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soznáčnica  lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sozvánjanje  knjiž., ekspr. ujemanje, skladanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sozvánjati  knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spacáti  1. narediti, da so na čem packe; popacati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spácij  tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spackáti  1. narediti, da so na čem packe; popackati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáčenka  lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spàd  spáda; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
spáhi  nekdaj konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáhija  v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahníti  narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahníti se  nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáhnjenica  arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahováti  delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahováti se  nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spájati  1. delati, da je kaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spakedránka  slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spakírati  1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spakljívka  ekspr. ženska, ki se {rada} spakuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spametováti  povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spánjščica  nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spárati  s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spárati  nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spečáti  zastar. prodati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spečávati  zastar. prodajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speed  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
speleologíja  veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljáti  1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljávati  1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljeváti  1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spénjati  s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spermicid  m, vir: N; povezave: nova beseda
spét  1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéti  1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spíd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
spíker  kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spinét  muz., nekdaj manjši čembalo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
spirála  1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
spírati  tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritízem  v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritizírati  v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spisóvnica  nekdaj spisni zvezek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spisóvnik  nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spitfire  nekdaj angleško lovsko letalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splahnévati  plahneti, upadati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splahováti  star. plahneti, upadati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splájhati  ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splašíti  1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spláven  po katerem se da splavljati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spleteníca  knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spleteníčiti  slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spletênka  1. knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spletíčna  nekdaj, zlasti v plemiškem okolju služabnica za osebno strežbo plemkinji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splòh  1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splúnkati  ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spočénjati  1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spočéti  1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spód  pog. spodaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodbóčki  nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodbòd  da; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
spodbôsti  1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se {hitreje} premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodbúden  ki pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodbudíti  1. povzročiti, da postane kdo {bolj} delaven, prizadeven:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodbúja  zastar. spodbuda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodbújati  1. povzročati, da postane kdo {bolj} delaven, prizadeven:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodgníti  redko spodaj zgniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodmléti  s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodmlévati  s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodóčki  nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodrécati  delno zviti in podvezati oblačilo v pasu, da se skrajša:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodrecávati  delno zvijati in podvezovati oblačilo v pasu, da se skrajša:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodvézati  z vezanjem spodaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA