besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 17.301-17.400



pozémski  knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozíd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pozírati  1. biti na razpolago za upodabljanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pózitiven  1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozívati  navadno s prislovnim določilom 1. javno izražati željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pôzlu  ekspr., v zvezi iti pozlu 1. propasti, propadati:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poznánje  dejstvo, da kdo koga ali kaj pozna:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pôznost  dejstvo, da je kaj pozno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozoríti  narediti, povzročiti, da postane kaj popolnoma zrelo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozunánjiti  knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozváti  1. javno izraziti željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozvèd  da; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
pozveríniti  ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti zveri:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požárni  voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požénščiti  ekspr. dati komu nekatere ženske lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požigálništvo  zgod. razvojna stopnja gospodarstva, za katero je značilno pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem, zlasti gozdov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
poživíniti  ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poživínjati  ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poživíti  1. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požívljati  1. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požlobudráti  ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požmériti  knjiž. pogledati, navadno z napol zaprtimi očmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
práča  1. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
práčar  1. nekdaj vojak, oborožen s pračo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prádôba  zelo oddaljena doba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pragmátika  jur., nekdaj predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev v nekaterih zavodih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prágovédo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
prahóvnica  nekdaj rog, mošnja za smodnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
práizvòd  da; m, vir: B; povezave:
prakticíst  nav. slabš. kdor pretirano poudarja prakso v primerjavi s teorijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prakticístičen  nav. slabš. ki pretirano poudarja prakso v primerjavi s teorijo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prakticízem  nav. slabš. pretirano poudarjanje prakse v primerjavi s teorijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
práktika  knjiž., redko {ustaljen} način ravnanja, navada:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
praliné  nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prálnost  lastnost, značilnost takega, ki se da prati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prámen  daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pránger  zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prapraprapraded  m, vir: N; povezave: nova beseda
práprohòd  da; m, vir: B; povezave:
prarazred  m, vir: N; povezave: nova beseda
prasíčka  1. mlada samica prašiča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prasketáti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
praskétniti  dati kratek, rezek glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prašičeréja  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo prašičev:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prašíti  1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prátež  1. nekdaj pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prátežnik  nekdaj vojak, dodeljen pomožni vojaški enoti, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prátika  knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prátikarstvo  nav. ekspr. sestavljanje, izdajanje pratik:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pràv  1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo,; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
práviti  1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pràvkar  1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pravokótnica  geom. premica, pravokotna na dano črto ali dano ploskev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pravoslóvje  zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pravoznánstvo  zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prázglèd  da; m, vir: B; povezave:
práznik  1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prazníti  1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pražíljka  nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prážiti  1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prè  nar. vzhodno baje, menda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebáviti  1. spremeniti hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebávljati  1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebavljív  1. ki se da prebaviti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebíjati  1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebíster  1. preveč bister, nadarjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebíti  1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebívati  1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebléd  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
prebôksati  pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prebrízgati  1. z brizganjem dati, nanesti na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebròd  da; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
prebudíti  1. povzročiti, da postane kdo buden:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebúja  nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebújati  1. povzročati, da postaja kdo buden:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
precedljív  ki se da precediti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prècej  raba peša 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
precióza  zlasti v francoskem okolju, nekdaj ženska z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, govorjenjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
precízen  1. narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti, natančen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pred  I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd-, 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèddôbnost  lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno prvo dejanje gleda s stališča drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predejáti  raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predestiníranost  knjiž. dejstvo, da je kdo vnaprej določen, namenjen za kaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predéti  1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predévati  1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdgòzd  -gôzda; m, vir: B; povezave: najdi.si.
predhódništvo  knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predikánt  v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predikatív  lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predimenzionírati  publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predíren  1. ki se da predreti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdjéd  prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predjúžnik  star. {dopoldanska} malica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdkosílce  knjiž. {dopoldanska} malica, navadno topla:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdkúpen  jur., v zvezi predkupna pravica prednostna pravica pri nakupu določenih stvari, ki jih lastnik prodaja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predlágati  1. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prêdlog  1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predlóžek  1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predložíti  1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predmétiti  knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA