besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 16.301-16.400



opróščati  1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
optimálen  ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
optimalizírati  knjiž. narediti, da postane kaj optimalno:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
optimálnost  stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óptimum  stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opúhniti  1. knjiž. s puhanjem obdati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opustóšiti  povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orál  nekdaj ploščinska mera, 57,55 a:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orazúmiti  knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
órdo  biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda; red:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ôrel  1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
orgándi  prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organizírati  1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orientalístika  veda o orientalskih jezikih in književnostih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oriènteksprés  nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orientírati  narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôrlovstvo  nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ornitologíja  veda o pticah, ptičeslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
orópati  1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orožjenósec  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi orožje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oróžnik  nekdaj uniformiran pripadnik orožništva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oróžništvo  nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortodontíja  veda o uravnavanju zob in čeljusti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortopedíja  1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osámiti  1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oséka  upadanje morske gladine {pri bibavici}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
óselnik  posoda za shranjevanje osle pri košnji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósemrazrédnica  nekdaj osemrazredna šola:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósimski  zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osína  agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osípati  1. obdajati rastline z zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osipávati  obdajati rastline z zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osipljív  ki se rad osipa, odpada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osiromášiti  1. povzročiti, da kdo postane siromašen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osirotíti  knjiž. 1. povzročiti, da kdo postane sirota:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
osív  knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osivéti  1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oskorjáva  knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oskórjiti  knjiž. obdati s prevleko, skorjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oskrbéti  1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oskrbováti  1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslabíti  1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslepljeváti  s svojo svetlobo povzročati, da kdo {skoraj} ne vidi; slepiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslobòd  da; m, vir: B; povezave: najdi.si.
oslóvstvo  knjiž. 1. dejstvo, da je žival osel:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osméšiti  narediti, da je kdo smešen, ponižan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósmij  kem. redka, trda, težko taljiva najtežja kovina, element Os:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
osmísliti  knjiž. dati smisel, končni cilj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmislováti  knjiž., redko dajati smisel, končni cilj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmíšljati  knjiž. dajati smisel, končni cilj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmodíti  1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmošólec  učenec osmega razreda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmošólka  učenka osmega razreda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osník  klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osónčiti  obdati s sončno svetlobo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osprédje  1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osŕčnik  anat. vrečica, ki obdaja srce:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osrečeváti  delati, povzročati, da je kdo srečen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osréčiti  narediti, povzročiti, da postane kdo srečen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osréniti  povzročiti, da se naredi sren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osréžiti  povzročiti, da se naredi srež:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósten  1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostríž  zool. 1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostróga  1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrogléd  ki ostro, bistro gleda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrolísten  bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostróžnica  nar. robida, robidnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostróžnik  bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostúd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
osúpiti  knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osúpljati  nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osúti  1. obdati rastline z zemljo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osúvati  večkrat suniti, udariti, zlasti z nogo:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
osvéstiti  1. narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvéščati  1. delati, povzročati, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvetlíti  1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvetljeváti  1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osveževáti  1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvežíti  1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
osvobájati  1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvobodíti  1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvojljív  1. ki se da osvojiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošíniti  1. na hitro pogledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošínjati  večkrat na hitro pogledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oškodováti  1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oškŕbiti  povzročiti, da odpadejo majhni deli, navadno s površine česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ošpêtelj  nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštéti  izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oštévati  izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z ostrimi besedami:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvígniti  1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvŕk  redko udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvŕkati  1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvrkávati  1. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošvŕkniti  1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otájati  1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otépati  1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otêpsti  1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otesáti  1. s tesanjem dati lesu določeno obliko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otipljív  1. ki se da otipati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôtok  1. del kopnega sveta, obdan z vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA