besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 15.301-15.400



naplavína  plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja {tekoče} vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napleteníčiti  slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naplòd  da; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
napodíti  nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napojíti  1. dati živali vodo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napolníti  1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napolnjeváti  1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napósodo  izraža izročitev v začasno uporabo z obveznostjo, da se to vrne:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napóta  1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napóti  v povedni rabi izraža, da je kaj, kdo ovira pri gibanju:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napóved  1. glagolnik od napovedati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedljív  ki se da napovedati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedoválec  1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedoválka  1. ženska, ki se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedoválnica  rad. akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedováti  1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napram  pisar., z dajalnikom do, proti, nasproti:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprídigati  ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprosíti  1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprožíti  redko spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprtováti  ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naravnáti  1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naravnávati  1. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narebríčiti  teh. narediti, da ima kaj podolgovate vzboklinice, rebra:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narebríti  narediti, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narekováj  lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
narézek  na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narkotizírati  med. dati narkozo, omamiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naročílo  1. izrazitev želje, zahteve, da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
národ  1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
národnokultúren  raba peša nanašajoč se na kulturo naroda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
národnoobrámben  nanašajoč se na obrambo, ohranitev naroda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narodopísje  veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nártnik  nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narvál  zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nasèd  da; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nasejáti  dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasékanec  nekdaj večji žebelj za okovanje cokel; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naselíti  napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasélje  del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
naseljeváti  delati, da kdo pride kam prebivat, živet:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naseljív  ki se da naseliti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasésti  1. med plutjem priti na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasipína  plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja {tekoče} vode, vetra:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasitljív  1. ki se da {hitro} nasititi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naskrivàj  1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasládnica  ekspr. ženska, ki se {rada} naslaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslánjati  dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasledováti  star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasloníti  1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslónka  1. lingv. breznaglasna beseda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasméšek  manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasmíhati se  z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasplòh  1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naspróten  1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naspróti  I. z dajalnikom 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastániti  napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nastánjati  napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastanjeváti  napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastáviti  1. dati, postaviti kaj v položaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastávljati  1. dajati, postavljati kaj v položaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastávljenec  nekdaj kdor je zaposlen {z odločbo}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastopáč  knjiž. domišljav človek, gizdalin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastopáški  knjiž. domišljav, gizdalinski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastopáštvo  knjiž. domišljavost, gizdalinstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasvetováti  1. dati nasvet:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
našáriti  nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naščúvati  povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
našepetáti  ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naškróbiti  prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naštudírati  1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naštúliti  nav. ekspr. dati čemu obliko štule:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natánko  1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natečáj  javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naték  1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natêpsti  dati komu udarce:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natezálka  nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natezálnica  nekdaj mučilna priprava za nategovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natézati  1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natíhem  1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natího  1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natólči  1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natopírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrobezljáti  slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrobíti  slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naturálen  knjiž. ki se daje, dobiva v blagu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naturalízem  evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naturalizírati  jur. dati državljanstvo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natvésti  1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
naučênost  dejstvo, da je kdo naučèn:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navádica  ekspr. manjšalnica od navada:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naváditi  1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navájati  1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navál  1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
navaríti  metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdíhniti  1. dati navdih:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdihoválec  kdor da navdih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdihoválka  ženska, ki da navdih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdihováti  1. dajati navdih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA