|
motríti |
1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móvens |
knjiž. pobuda, gibalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mózgati |
ekspr. 1. preudarjati, tehtati {v mislih}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
možganojed |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mračnogléd |
ki mračno, žalostno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrák |
1. čas, ko prehaja dan v noč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčar |
nav. mn., zool. južnoameriški brezzobi sesalci z rilčasto glavo in črvastim lepljivim jezikom, Myrmecophagidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčast |
v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčiti |
1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrkogléd |
1. ki mrko, neprijazno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtváščina |
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíka |
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrzéti |
star., z dajalnikom biti zoprn:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mú |
posnema glas goveda:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mudžtahid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
múlčiti |
agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mumificírati |
s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mureksid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
muréna |
nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muskovít |
min. rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom, kalijeva sljuda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muškéta |
nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mušketír |
1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mutátis mutándis |
knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutualízem |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzeologíja |
veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzikologíja |
veda o glasbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
na |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ná |
1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabájati |
knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabárvati |
dati, nanesti barvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabáva |
oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabáviti |
oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabávljati |
oskrbovati se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabesedíčiti |
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabijálnik |
1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálnica |
1. posoda, v kateri se kaj nabira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálnik |
1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálništvo |
zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabírati |
1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabírka |
knjiž. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, zlasti v cerkvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nablebetáti |
slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabórnica |
1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabráti |
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrázditi |
nabrazdati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbljáti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbráti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrénkati |
ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabúhniti |
dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabuhováti |
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéjati |
pog., ekspr. v veliki količini dajati piti {alkoholno pijačo}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nácija |
publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nacionalízem |
1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načebljáti |
nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlje |
knjiž., redko pročelje, fasada:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načenčáti |
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načítan |
ki si je pridobil razgledanost, izobrazbo z branjem knjig:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načítanost |
razgledanost, izobraženost, pridobljena z branjem knjig:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načofáti |
ekspr. s čofanjem dati, nanesti na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕt |
1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕtati |
1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtováti |
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načvekáti |
slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdduhóvnik |
rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadéti |
1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadévati |
1. delati, da pride kaj na določeno mesto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadévek |
1. kar je dano na kaj, pridano {k} čemu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadgradíti |
zgraditi, dozidati nad čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadhud |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadlánka |
zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléga |
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdlogár |
nekdaj višji gozdarski uslužbenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdméra |
gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdmójster |
nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdnároden |
ki presega okvir naroda, narodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdoblást |
knjiž. {politična in gospodarska} oblast, ki je kaki oblasti nadrejena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadobúden |
knjiž. nadarjen, veliko obetajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadobúdnež |
knjiž., ekspr. nadarjen, veliko obetajoč moški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadobúdnica |
knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadobúdnik |
star. nadarjen, veliko obetajoč moški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoknáditi |
napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadomestljív |
ki se da nadomestiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadpogled |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadprážnik |
knjiž., redko tram, preklada nad vrati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdpreglèd |
zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadproizvod |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadrazred |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadrdráti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadredíti |
narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadréjati |
delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdučítelj |
nekdaj šolski upravitelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdvárstven |
jur., v zvezi nadvarstveno sodišče, nekdaj sodišče, ki nadzoruje izpolnjevanje dolžnosti varuhov, skrbnikov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvládje |
knjiž. nadvlada:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvódje |
navt. razdalja med robom glavnega krova in znamenjem, do katerega se sme natovorjena ladja potopiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdvójvodinja |
ženska oblika od nadvojvoda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvrátnik |
arhit. kamnita preklada nad vrati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadzídek |
1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 
