besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 14.801-14.900



mákovec  nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mákrobiótika  nauk o podaljševanju življenja; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mákroekonomíja  ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mákrofotografíja  fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makrolid  m, vir: N; povezave: nova beseda
makroskópski  knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makrotrend  m, vir: N; povezave: nova beseda
máksi  pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máksimka  voj., nekdaj težka strojnica z vodnim hlajenjem cevi in podstavkom na kolesih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
malakologíja  veda o mehkužcih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
malarín  enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málce  ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málha  1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
malínovec  osvežujoča pijača iz malinovega soka in vode ali sodavice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málokatérikrat  star. malokrat, malokdaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málokjé  izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málostanovánjski  grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
malovár  nar. zahodno kdor pomaga zidarju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maltárka  posoda za malto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maltežàn  rel. član malteškega viteškega reda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mámbo  ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mamelúk  1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
manchestrstvo  ekon. gospodarski liberalizem sredi; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mandóla  muz., nekdaj mandolini podobno glasbilo z nižjim tonskim obsegom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mandolát  gastr. slaščica iz mandeljnov, medu, beljakov, sladkorja, obdana z oblati:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mandrágora  bot. strupena sredozemska rastlina z močno odebeljeno korenino, zelenkasto belimi cveti in rumenimi jagodami, Mandragora officinarum:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mándrija  nar. primorsko kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mangán  kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mangánovec  petr. ruda, ki vsebuje mangan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maniheízem  rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maníra  1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
manjšálnica  lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mapêr  geod., nekdaj kdor na terenu izdeluje katastrski načrt ali topografsko karto:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máratonski  1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marázem  med. huda splošna telesna oslabelost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márčnica  bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marjáš  igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márker  aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markêr  1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márketing  publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mármor  kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marmótica  zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marshallizírati  polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Márshallov  polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikjé  izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márš  1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršál  1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
maršírati  1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máršrúta  smer pohoda z natančnim načrtom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínec  zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínka  nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martolóz  1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márža  trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máseljc  1. nekdaj prostorninska mera, približno 3,5 decilitra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máser  fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskêr  kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskírati  1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskírnica  prostor za maskiranje, zlasti gledaliških in filmskih igralcev; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskóta  zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskulinizírati  1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslenica  knjiž., redko posoda za maslo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohíst  psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohízem  psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masón  zgod. framason, prostozidar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masoneríja  publ. framasoni, prostozidarji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masónski  zgod. framasonski, prostozidarski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masónstvo  zgod. framasonstvo, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mástika  knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mastníca  1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mastoíd  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
mašíti  1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matemátika  1. veda o lastnostih količin in prostorov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
materínstvo  dejstvo, da je ženska mati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máternica  1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
matinéja  1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Matjáž  v zvezi kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mázast  tako mehek, da se maže:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazàv  ki se da mazati, razmazati:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mazíljenec  vznes. komur je bila podeljena {vladarska} oblast z maziljenjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mážast  tako mehek, da se maže:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mažorétka  dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mèč  1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mêčar  nekdaj 1. vojak, oborožen z mečem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêčarica  velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečenósec  nekdaj plemič, ki nosi vladarju meč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečeválec  nekdaj kdor se bori z mečem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečeváti se  nekdaj boriti se z mečem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkáti  1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medeníca  redko predmet iz medi, navadno posoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medenják  1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medicína  1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
medicinálen  farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíčar  izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíčarica  izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíti  1. povzročati, da postane kaj medno, mehko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêdmet  lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mednarod  m, vir: N; povezave: nova beseda
mèdnaslòv  naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mèdobèd  da; m, vir: B; povezave: najdi.si.

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA