besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: da   zadetki: 13.801-13.900



izšepetáti  šepetaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izšólati  1. omogočiti komu, da konča šolo, študij:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izštudírati  1. omogočiti komu, da konča šolo, študij; izšolati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztegljív  ki se da iztegniti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztépati  1. z udarjanjem odstranjevati iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztepávati  z udarjanjem odstranjevati iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
iztêpsti  1. z udarjanjem odstraniti iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
iztérjati  1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izterjeváti  1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izterljív  jur. ki se da izterjati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztíriti  1. povzročiti, da vozilo ni več na tiru:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztírjati  povzročati, da vozilo ni več na tiru:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztiščáti  nav. ekspr. s težavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztóčnica  1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztopotáti  ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztoževáti  s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztožíti  s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztožljív  jur. ki se da iztožiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztŕcati  s tresenjem, rahlim udarjanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztrebína  nav. mn., vet. ovojnice ploda, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztŕkati  1. z rahlim udarjanjem odstraniti iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztrkávati  1. z rahlim udarjanjem odstranjevati iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztrobezljáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztŕžek  denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztŕžiti  sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izumetníčiti  narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izústiti  ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvájati  1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvalíti  s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izvážati  1. prodajati blago v drugo državo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvéden  1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvédenec  strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvédenka  strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvedljív  ki se da izvesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ízvenekonómski  publ. negospodarski, neekonomski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ízvenrazréden  1. ki ni v {šolskem} razredu, v okviru razreda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ízvenumétniški  publ. ki ne spada v umetnost, neumetniški:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvêsti  1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvéstje  šol. šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; letno poročilo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvíd  1. med. podatki o klinični, laboratorijski preiskavi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvídnica  1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvídnik  kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvír  1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvírek  voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvírnež  ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvléčen  ki se da izvleči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvlekljív  ki se da izvleči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvoljív  ki se da izvoliti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvòz  1. prodajanje blaga v drugo državo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvozíti  1. prodati blago v drugo državo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvrševáti  publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvršíti  1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzídek  grad. pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzívati  1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzváti  1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžarévati  1. oddajati toploto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžít  knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžlobudráti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžužnjáti  ekspr. 1. nerazločno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžvížgati  ekspr. z žvižganjem izraziti nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžvižgávati  ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  pog. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  pog. 1. izraža nejevoljo, nestrpnost; vendar:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
jádrovje  jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
jafetítski  lingv., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágnjica  mlada ovčja samica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágodica  1. manjšalnica od jagoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágodičnica  bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
jágodka  manjšalnica od jagoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágodnik  bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágodov  nanašajoč se na jagoda 1:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jaháriti  nav. ekspr. jezdariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jájce  1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jájčar  nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jákna  pog. žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja; jopa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jalovína  1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jalovína  nar. živina, ki ne daje mleka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jámb  lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jámič  nar. jarek, brazda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jámljič  nar. jarek, brazda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jamomérstvo  veda o meritvah v rudnikih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jamoslóvje  veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jáničar  1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
jáničarstvo  1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jánževec  nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
járčka  mlada, zlasti pomladanska kokoš:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
járem  1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
járica  1. mlada, zlasti pomladanska kokoš:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarína  knjiž., redko mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarítev  agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jaríti  agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jármiti  knjiž. dajati jarem na vrat:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarovíti  agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarovizácija  agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarovizírati  agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jásli  1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasníti  1. delati, da je kaj brez oblakov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasnogled  prid., vir: N; povezave: nova beseda
jasnovíden  1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jástreb  1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA