|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomizer |
strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekosklad |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscéntrik |
knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscerpírati |
namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscêrpt |
odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekvatúra |
jur. akt, s katerim dovoljuje vlada novoimenovanemu konzulu tuje države opravljanje njegovih funkcij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksergíja |
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshórta |
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskúrz |
knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspêrt |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspórt |
prodajanje blaga v drugo državo; izvoz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksportírati |
prodajati blago v drugo državo; izvažati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksténzija |
med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksteriorizírati |
filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteritoriálen |
ki ne spada v določen teritorij:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstraktíven |
1. kem. ki se da ekstrahirati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapolácija |
knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapolírati |
knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrémen |
1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremnodolg |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
éks... |
za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éktoparazít |
biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvatoriál |
astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvidistánten |
geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvinókcij |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvipáža |
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktor |
oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve, volilni mož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrodinámika |
veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktroenergétika |
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrokemíja |
veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktromagnét |
teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktromagnétika |
veda o elektromagnetnih poljih; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrónika |
veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktrostátika |
veda o mirujočih elektrinah, o stalnih električnih poljih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktrotéhnika |
veda o uporabi električne energije v tehnične namene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elípsa |
1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elitízem |
soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elizabetínski |
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eloksírati |
teh. električno oksidirati površino aluminija, da se obarva in otrdi:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elongácija |
astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfátičen |
knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emisíja |
1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emitènt |
fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice, izdajatelj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emitírati |
1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emítor |
elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enájstmétrovka |
šport., pri nogometu kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakonóčje |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakopráven |
kateremu pripadajo enake pravice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoprávnost |
stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakorôčen |
fiz., v zvezi enakoročni vzvod vzvod, ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enciklopéd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
enciklopedíja |
knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
encistírati se |
biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éndoparazít |
biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
energíja |
1. sposobnost telesa, da opravi delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enharmoníja |
muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enjambement |
lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkláva |
ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênkrat |
izraža, da kaj nima ponovitve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodnéven |
1. ki traja en dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodómen |
1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênorazréden |
1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênorazrédnica |
nekdaj enorazredna šola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoróžec |
1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosédežnica |
osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosmíseln |
ki se da razumeti na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoúmen |
ki se da razumeti samo na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entomologíja |
veda o žuželkah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
entropíja |
fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
en fáce |
knjiž. naravnost v obraz, od spredaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Éolov |
muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epidemiologíja |
veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigenéza |
biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigráfika |
veda o epigrafih, zlasti antičnih in orientalskih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epizódica |
nav. ekspr. manjšalnica od epizoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epoksíd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erodírati |
1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erozíja |
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
escúdo |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 
