besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: cest   zadetki: 201-269



denotiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
detajlizirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Spremembe se nanašajo na III. poglavje Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture točka 3.1.1. Cestno gospodarstvo - vrstica 3, kjer se detajlizira trasa rekonstruirane ceste R-320 od Žlebiča do Sodražice.
deviiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Manjši del območja zasedajo deviacije sedanjih cest, od tega dvakratno deviiranje magistralne ceste.
dolnjedolenjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ponudba na dolnjedolenjski vinski turistični cesti - naslovi : ...
dovózen  navadno v zvezi s cesta, pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕc  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije: Dolgoletne sanje sodelavcev družbe DRC so se uresničile.
drevoréd  cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
dríja  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Po Dunajski cesti / je furati fajn, / so goste oštarije / pa kelnarce fajn. / Ti hojladrija, drija, drija, drija, drija drom, / ti hojladrija, drija, drija, drom, pom, pom.
drznoločen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
duktil  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
dvátisočák  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Ker sem počival zelo aktivno, kolesarjenje po hribovskih cestah, čolnarjenje po Soči z outsiderjem nekajkrat, planinarjenje - padla sta dva dvatisočaka, Mala Mojstrovka po severni steni gor in pa Špoček ( Jalovec bo pa še počakal), vsakodnevno sekanje drv, kuhanje, tarok, klinčkanje - pastirska igra podobna basebalu in podobno, pa z manj zdravo hrano in manj inzulina ter odličnimi sladkorji.
dvestošestka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Fordov avto nižjega razreda je tako kot Clio, Punto ali dvestošestka med največkrat videnimi na cesti, saj denar še vedno igra glavno vlogo pri nakupu avtomobila.
dvokapica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Streha: v osnovi je simetrična dvokapica, možna je večkapna, smer osnovnega slemena vzporedna s cesto, naklona 38-42 stopinj, možna uporaba čopov, žlot, grebenov, frčad.
dvópásen  urb., v zvezi dvopasna cesta dvopasovna cesta; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvópasóven  urb., v zvezi dvopasovna cesta cesta z dvema voznima pasovoma v isto smer; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvotaktnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: In ko sta me prehitela dva motorista s cestnimi motorji sem ugotovil, da je zrcalce vibriralo zaradi tresljajev, ki jih je proizvajal moj dvotaktnež.
dvotaktolček  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
gírobus  teh. cestno vozilo, ki ga poganja v vztrajniku nakopičena energija; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
granít  zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpádnica  urb. cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
káldrma  v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kážipót  tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klánec  strmi del poti, ceste:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
konduktêr  raba peša uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konfín  1. pog. obcestni kamen, smernik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korítnica  grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
križíšče  1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kúluk  v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makadám  površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makadamizírati  grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
míljen  v zvezi miljni kamen, v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
míljnik  v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
motél  gostinski obrat hotelskega tipa, navadno ob velikih cestah zunaj naselij:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadhòd  mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadvòz  mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprédnosten  avt., v zvezi neprednostna cesta cesta, na kateri vozila nimajo prednosti pred vozili z drugih cest:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
niveléta  grad. črta, ki označuje potek osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obvóznica  obvozna cesta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odcèp  1. cesta, proga, ki se odcepi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odpéstnik  nar. kamen ob cesti, ki označuje njen rob; obcestni kamen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovínek  1. del poti, ceste, kjer se spremeni prvotna smer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plánum  grad. podlaga za zgornji ustroj cestišča, železniške proge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plóčnik  dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podhòd  prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podvòz  pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polédica  tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poúličnica  knjiž. 1. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predòr  1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
prepúst  grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
semafór  1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
serpentína  nav. mn. 1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smérnik  1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smerokàz  1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevódnik  uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéstpasóven  urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéstpasóvnica  žarg., urb. šestpasovna cesta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štíripasóven  urb., v zvezi štiripasovna cesta cesta s štirimi prometnimi pasovi; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štíripasóvnica  žarg., urb. štiripasovna cesta; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štradón  pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trámvaj  1. električna cestna železnica:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
trípasóven  urb., v zvezi tripasovna cesta cesta s tremi prometnimi pasovi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípasóvnica  žarg., urb. tripasovna cesta; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunél  1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábljenica  nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčpasóven  urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčpasóvnica  žarg., urb. večpasovna cesta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vozíšče  del površine ceste, namenjen predvsem za promet vozil:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpádnica  1. urb. cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA