|
doksazosin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine blokatorjev alfa adrenergičnih receptorjev: doksazosin (npr. Kamiren*), terazosin in tamsulozin.
|
|
dopaminski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Agonisti dopamina (bromokriptin: Bromokriptin, pramipeksol: Mirapexin, pergolid mesilat: Permax) zasedejo dopaminske receptorje.
|
|
dostrojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev, toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene ...
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
drvótan |
nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
dvobobenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvajamo pa tudi dvobobenske gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje.
|
|
dvostavčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dragi Ja-Mi jaz bi tut pametne dvostavčnice rad cepal o dvdjih...!
|
|
dvoventilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konstrukcijske in termodinamične prednosti štiriventilskega koncepta v primerjavi z običajnim, dvoventilskim, prikazuje spodnja tabela: ...
|
|
filodéndron |
sobna rastlina z velikimi razcepljenimi listi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fisíja |
fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavonóžec |
nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góž |
1. vez, ki veže oba dela cepca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góža |
vez, ki veže oba dela cepca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gožník |
okrogla zareza na vrhu ročnika, kjer je cep zvezan z gožjo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góžva |
nar. zahodno 1. vez, ki veže oba dela cepca; gož; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúla |
les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inokulírati |
med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ježerílec |
nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kálanica |
redko 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kálati |
redko cepiti, klati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kálovnica |
redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karboksíl |
kem. atomska skupina iz enega atoma ogljika, dveh atomov kisika in enega atoma vodika, ki se v vodni raztopini odceplja kot ion; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólč |
nar. zahodno odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; ključ:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipírati |
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncipíst |
jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji konceptni uradnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopulácija |
1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lesníka |
samorasla, necepljena jablana ali njen sad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ločína |
knjiž. verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve; sekta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lóški |
nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
magistrálen |
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mláčev |
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mlátev |
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mlatíti |
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mónosaharíd |
kem. osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglávka |
bot. rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v klasih, Cephalanthera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakálati |
redko nasekati, nacepiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náton |
nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblíkovec |
1. nar. okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ôklo |
1. alp. ostri del cepina ali lednega kladiva:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okróglica |
1. okroglo, nerazcepljeno poleno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okulácija |
agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okulírati |
agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
omlatíti |
1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
partikularízem |
nav. slabš. težnja po uveljavljanju določenega ozemlja v okviru države, po osamosvojitvi, odcepitvi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
peán |
med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji, precepka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pìkapòk |
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pìkapòka |
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pikapôkati |
ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pikpòk |
glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pìk pòk |
posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pítom |
zastar. cepljen, gojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponírek |
zool. vodna ptica z dolgim vratom in nazaj pomaknjenimi nogami, Podiceps:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prákúščar |
nav. mn., zool. kuščarju podobni plazilci, ki so razvojno ostali na stopnji dvoživk, Rhynchocephalia; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premlatíti |
1. z mlatenjem {s cepcem} priti z enega konca na drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótispočéten |
knjiž., redko kontracepcijski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkólnik |
1. za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnik cerkve, ki se je odcepila od določene cerkve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkólništvo |
za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkólnost |
lastnost, značilnost razkolnega, cepljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpótje |
kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvodíšče |
ptt, v zvezi kabelsko razvodišče mesto, kjer se {telefonski} kabel razcepi na vode k posameznim naročnikom; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reáktor |
fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rèvakcinácija |
med. ponovno cepljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rezíšče |
agr. rezna ploskev {na cepiču, poganjku}:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
secesíja |
1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
secesionízem |
knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sékta |
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve, ločina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
separatízem |
nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skôčimóžek |
redko cepetavček, možicelj capljač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sléd |
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredovózen |
nar. prekmursko vez, ki veže oba dela cepca; gož; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
staroobrédnik |
pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
starovérec |
pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščitoglávec |
nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tnálo |
1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tnalovína |
z zemljo pomešani lesni odpadki, nastali ob sekanju, cepljenju drv na tnalu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕskast |
1. ki ima hrapavo, nacepljeno površino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕstnica |
zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakcína |
med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakcinírati |
med. vnašati v telo cepivo; cepiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víličenje |
knjiž. cepljenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víličiti se |
knjiž. cepiti se, vejiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕh |
1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zagózda |
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zeppelin |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmlatíti |
1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701