besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: celo   zadetki: 601-669



stréti  1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stŕgati  1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stvárnost  1. celota vsega, kar je, obstaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stvárstvo  1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súperstruktúra  publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svét  1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetóvje  knjiž. celota vseh svetov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščírnica  nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestdesetína  del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestdesetínka  del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestína  del na šest enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šestnajstína  del na šestnajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéstodstóten  ki znaša šest odstotkov kake celote:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škátlati  knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
števílen  1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tabulatúra  muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tekálo  žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
terminologíja  1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tiráža  knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tisočína  del na tisoč enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toponímika  lingv. celota toponimov določenega področja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toríšče  knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalitáren  1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalitarízem  politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
totalitéta  knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
totalizírati  knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréti  1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tretjína  1. del na tri enake dele razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tútti  označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi {skupaj}:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ubírati  1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uigráti  narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uigrávati  delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzálen  1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univêrzum  knjiž. {neizmeren} prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usadína  knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včléniti  narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlenjeváti  delati, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večína  večji del kake skupnosti, celote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedênje  1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vesólje  1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vesóljstvo  celota bivajočega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viskóza  kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrzél  1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsednéven  redko celodneven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsèléten  redko celoleten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsènôčen  redko celonočen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacelíti  nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začénjati  1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakljúčen  ki zaključuje kako celoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaključeváti  1. delati, da je kaj omejena, ločena celota:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakljúčiti  1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakoník  1. jur., v nekaterih državah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalepíti  1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalépljati  1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamakníti  1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamíkati  delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaríniti  s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarívati  s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašíti  1. s šivanjem narediti kaj celo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašívati  s šivanjem delati kaj celo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatírati  1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatréti  1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbír  kar se zbere in tvori celoto:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgódba  1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgodovína  1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
znánje  1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zvŕst  1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živálstvo  živali kot celota:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA