rekonstruírati |
1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rentabílen |
ki prinaša dobiček ali pri katerem se dejanski stroški v celoti povrnejo, donosen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
scelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sceneríja |
celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
secesionízem |
knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sedmína |
1. del na sedem enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sékcija |
1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sekvénca |
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
semantém |
lingv. beseda, del besede kot pomenska celota; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestáviti |
1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sestávljati |
1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
simptomátika |
knjiž. simptomi v celoti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sinékdoha |
lit. besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sinkretízem |
knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sintetizírati |
1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sintéza |
sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sistém |
navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
sklédičnica |
nav. mn., bot. drevesa s plodovi, ki so deloma ali v celoti obdani z ovojem, Fagaceae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
sklòp |
1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skombinírati |
1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skúp |
knjiž. skupek, celota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skúpek |
navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skúpnost |
1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spárati |
s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
specífika |
publ. posebnosti, značilnosti kot celota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sporèd |
1. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stakníti |
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stanovánje |
1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stíkati |
delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stopníšče |
celota stopnic, ki povezujejo zlasti nadstropja v stavbi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stotína |
1. del na sto enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stréti |
1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stŕgati |
1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stvárnost |
1. celota vsega, kar je, obstaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stvárstvo |
1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
súperstruktúra |
publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
svét |
1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
svetóvje |
knjiž. celota vseh svetov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ščírnica |
nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šestdesetína |
del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šestdesetínka |
del na šestdeset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šestína |
del na šest enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šestnajstína |
del na šestnajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šéstodstóten |
ki znaša šest odstotkov kake celote:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
škátlati |
knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
števílen |
1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tabulatúra |
muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tekálo |
žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
terminologíja |
1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tiráža |
knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tisočína |
del na tisoč enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
toponímika |
lingv. celota toponimov določenega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
toríšče |
knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
totalitáren |
1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
totalitarízem |
politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
totalitéta |
knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
totalizírati |
knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tréti |
1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tretjína |
1. del na tri enake dele razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tútti |
označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi {skupaj}:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ubírati |
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uigráti |
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uigrávati |
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
univerzálen |
1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
univerzalízem |
1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
univêrzum |
knjiž. {neizmeren} prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usadína |
knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
včléniti |
narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
včlenjeváti |
delati, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
večína |
večji del kake skupnosti, celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedênje |
1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vesólje |
1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vesóljstvo |
celota bivajočega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
viskóza |
kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrzél |
1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsednéven |
redko celodneven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsèléten |
redko celoleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsènôčen |
redko celonočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakljúčen |
ki zaključuje kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaključeváti |
1. delati, da je kaj omejena, ločena celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakljúčiti |
1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakoník |
1. jur., v nekaterih državah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zalepíti |
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zalépljati |
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamakníti |
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíkati |
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaríniti |
s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarívati |
s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašíti |
1. s šivanjem narediti kaj celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašívati |
s šivanjem delati kaj celo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbír |
kar se zbere in tvori celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgódba |
1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgodovína |
1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
znánje |
1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zvŕst |
1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živálstvo |
živali kot celota:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|