|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
dominantnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Živahen, energičen dominantnež je v hipu osvojil celo stanovanje in naša srca.
|
|
domišljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To pa je hkrati tudi značilnost celotnega programa, ki je dramaturško domišljen in uravnotežen.
|
|
domskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre torej edini ginekolog v zasebno dejavnost in ostane v prostorih zdravstvenega doma ter ohrani dosedanjo organizacijsko povezanost z zdravstvenim domom (laboratorij, šola za nosečnice, itd.), ni zdravstvena domskost v ničemer rušena in tudi zdravstveni dom kot dejavnost se ohranja v svoji neokrnjeni celovitosti.
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
dosipavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
|
|
dozirnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če dodamo še avtomatski dozirnik peletov in cisterno na zunanjo stran objekta, se v celoti približamo prednostim plinske in oljne kurjave.
|
|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
dramatopisec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadnje desetletje je Eugeniusz Knapik skupaj z dramatopiscem in slikarjem Janem Fabrejem posvetil v celoti ustvarjanju operne trilogije The Minds of Helena Troubleyn.
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
dróbec |
1. od celote ločen majhen, droben del:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V enojezikovni situaciji vzame dele jezikovnega znanja maternega jezika (J1), v drugojezikovni situaciji pa iz J1, J2 ali celo iz kakšnega svojega posebnega medjezikovnega sistema.
|
|
drugotoženka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
|
|
drúžba |
1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
duhóvnež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Me zelo veseli, da si se pojavil, in to celo tak duhovnež, ki kar sam razume in šteka vse.
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duševnotelesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je, če zabeležimo dovolj fragmentov človekove avre s pomočjo naprave Crown TV: dobimo obilje informacij o delovanju celotnega duševnotelesnega sistema.
|
|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
|
dvajsetína |
del na dvajset enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajstína |
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajstínka |
redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvestopetdeseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Novejše epidemiološke študije v posameznih evropskih državah kažejo, da je na gluten preobčutljiv verjetno vsak dvestopetdeseti, morda celo vsak stoti Evropejec.
|
|
dvestoštirideseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvestoštirideseta terilnica je počla tako, da je celo bajto pokonc vrgl.
|
|
dvigan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(Ančotova ima seveda enako veljavo, še celo žlahtnejša je bila, le da ni bila dvigana na tem stadionu - op. urednika)
|
|
dvobojevalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
|
|
dvocev |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih EAX (environmental audio extensions) Liveware 3.0 gredo lahko zvočni ustvarjalci celo tako daleč, da ti zvok sovražnikove dvocevi (subwoofer) skorajda odpihne glavo ali noge.
|
|
dvoklópnik |
nav. mn., zool. majhni raki, katerih telo je v celoti pokrito z dvema bočnima lupinama, Ostracoda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
edínica |
del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elemènt |
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enajstína |
del na enajst enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôten |
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
en blòc |
knjiž., redko v celoti, nasploh, popolnoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etápa |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrázijski |
nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáza |
1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frazeologíja |
lingv. fraze v celoti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúndus |
knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
garnitúra |
navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavínec |
bot. rastlina s celorobimi ali pernatimi listi in rdečimi, modrimi ali rumenimi cveti v koških, Centaurea:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globál |
publ. celotna vsota, celoten znesek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globálen |
publ. 1. celoten, skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goróvje |
v zaključeno celoto povezane gore:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gôrstvo |
v zaključeno celoto povezana gorovja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gosposvétski |
nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gričévje |
v zaključeno celoto povezani griči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperbólika |
lit. hiperbole v celoti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hribóvje |
v zaključeno celoto povezani hribi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ideográm |
arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indivíduum |
1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
instrumentárij |
1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
integrácija |
povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
integrálen |
1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
integrálnost |
publ. neokrnjenost, celotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
integrírati |
1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ivér |
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčŕpen |
ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkorístiti |
1. popolnoma, v celoti porabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izločíti |
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpláčati |
1. plačati dolžno vsoto v celoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrabíti |
1. popolnoma, v celoti porabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrazoslóvje |
1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izsekováti |
s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzémati |
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvzéti |
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kombinírati |
1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kompléksen |
vsestranski, celovit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komplét |
navadno s prilastkom 1. iz različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kompót |
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kônčno |
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kósati |
nav. ekspr. iz celote delati, napravljati kose, dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozmopolitízem |
1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kràj |
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
krhlíka |
bot., navadno v zvezi navadna krhlika grm s celorobimi listi in črnimi plodovi, Rhamnus frangula:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kriminalitéta |
skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
króginkróg |
nav. ekspr. izraža položaj v {širšem} krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
króginkróg |
z rodilnikom, nav. ekspr. za izražanje položaja v {širšem} krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kukavíčnica |
nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvátre |
rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno {cerkveno} leto:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mákroekonomíja |
ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mákrokózmos |
knjiž. svet v celoti, vesolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
manjšína |
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mánkolísta |
filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marcél |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
metafórika |
lit. metafore v celoti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 70 170 270 370 470 570 
