besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: bolj   zadetki: 601-700



dvoprostoren  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nisem pa pristaš tega, da je doberman zunaj v pesjaku, če ne gre drugače mu zelo dobro izolirajte kočo (obvezno mora biti dvoprostorna, v obliki črke L) , pozimi mu dodajajte bolj močno hrano in redno menjajte steljo v koči.
emendácija  lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigenéza  biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esperánto  umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
evolúcija  postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
evolucionírati  knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evolucionízem  nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evolutíven  knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evolvírati  knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fajánsa  loščena žgana glina boljše vrste:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
finále  1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globíti  delati {bolj} globoko; poglabljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
góst  1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostéti  knjiž., redko postajati {bolj} gost; gostiti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostíti  delati {bolj} gosto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gránd hotél  navadno pristavek k imenu hotela s tradicijo najbolje in najudobneje urejen hotel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
havána  cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heteróza  biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hídromeliorácija  izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinávski  ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hinduízem  najbolj razširjena indijska vera; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
idealizírati  delati, prikazovati kaj boljše in lepše, kot je:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imerzíja  1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inovatíven  knjiž. nanašajoč se na {bistveno} izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inovátor  1. kdor kaj {bistveno} izboljša, izpopolni na tehničnem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbíra  1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbírati  1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbòr  1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izbráti  1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izčiščeváti  knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izmodríti  1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izostríti  1. narediti kaj {bolj} ostro:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izostrováti  knjiž. delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpopolníti  1. narediti kaj bolj popolno, dovršeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpopolnjeváti  1. delati kaj bolj popolno, dovršeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izžaríti  1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izžarjeváti  metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamenína  obrt. loščena žgana glina boljše vrste:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kaolín  petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kífeljčar  agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kisík  med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kônec  1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konkurénca  1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konkurènt  1. kdor si prizadeva, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami boljši kot nasprotnik, tekmec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konkurírati  1. prizadevati si, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konstruktíven  1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvergénten  knjiž. ki je ali postaja vedno bolj podoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvergírati  knjiž. biti ali postajati vedno bolj podoben; iti skupaj, zbliževati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korektív  knjiž., s prilastkom popravljalni, izboljševalni pripomoček, izboljševalno sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korektíven  knjiž. popravljalen, izboljševalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korigènd  jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kósati se  1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krájšati  1. delati kaj {bolj} kratko, skrajševati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krasíti  delati kaj {bolj} lepo, krasno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krepíti  1. delati kaj {bolj} krepko, močno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kúhati  1. delati hrano {bolj} užitno z delovanjem toplote:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kúpa  1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kúra  1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvadrátnica  biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lépšati  delati kaj {bolj} lepo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúžiti  1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mánjšati  delati kaj {bolj} majhno, zmanjševati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Maríjin  v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meliorácija  izboljšanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
meliorírati  izboljševati zemljišča z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modrílo  1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modríti  ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moléti  segati bolj daleč kot sosednje stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
molíti  1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
momljáč  1. nav. ekspr. kdor nerazločno, bolj tiho govori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
momljáti  1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mórava  cigareta boljše kakovosti z imenom Morava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
načéz  pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadigráti  publ. z boljšo igro doseči premoč:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadoméstek  navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nàjnapréj  star. najbolj spredaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
napustíti  1. narediti kaj bolj ohlapno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natopírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naturízem  gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navaríti  metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèspokóren  star. nepoboljšljiv, zakrknjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nórdijec  kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih, severnjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
novátor  1. kdor kaj {bistveno} izboljša, izpopolni na tehničnem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obelíti  1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oblágati  1. nameščati, pritrjevati kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oblóga  1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obložíti  1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obvládati  1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obvladováti  1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odebelíti  narediti {bolj} debelo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odléči  1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odlégati  s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljševanje počutja pri slabosti, bolečinah:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsónčje  astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
odstopíti  1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odzémlje  astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
okrasíti  narediti kaj {bolj} lepo, krasno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okrepíti  1. narediti kaj {bolj} krepko, močno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okrevalíšče  zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okrévati  izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA