|
díngi |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes zjutraj, na sidru si skuham kofe počasi pijem v kokpitu razmišljam kako se bom lotil dela, Haffiman mi je sam pomudil agregat, daje elektriko 220 voltov, da lahko vrtam na bormašino, celi čas, ko pijem koffe) mi nekaj manjka, gledam kako stoji Bea med drugimi jadrnicami, vse ok sidru in sidrna boja tudi, pa mi vseeno nekaj ne štima, medtem sem opravil vse biološke potrebe kar od zadaj na Bei, pijem počasi kavo dalje, medtem vstane tudi Aleš si dela zajtrk, ko omeni, da gre na kopno, kopno!!!...takrat mi v glavi zašumi DINGI pogledam za Beo ni čolna ni motorja, še ne dojamem, še gledam za barko, ne dingija ni, se kar sesedem, saj je res da se med
jadralci skozi opozarja, da kradejo, prav zato sem se premaknil iz Tahitija v vas Taina, da bom bolj varen, groza dingi so nama ukradli, po glavi se mi vrtijo tisoči evrov, ki jih bo treba dati za novi čoln in motor in to tukaj v Polineziji, ki je vse trikrat dražje, kje bom dobil toliko evrov tri še rajši, da stane štiri tisočake, ne paše mi zajtrk, skuham si še eno kavo.
|
disjúnkcija |
filoz. sestavljena izjava, katere deli se med seboj izključujejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
diskriminatorka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Članek nekaj omenja, kako v Ameriki prisilno obrezujejo ("institucionalno pohabljajo"), Američane potihem enači s Talibani (oboji so obrezani), (grde) Američanke pa kot diskriminatorke glede na plus/minus nekaj cm2 kože ipd., (minister) Ferdo pa nič...
|
|
dizájner |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: To kartico bojo itaq uporablali le dizajneri, ki jo RESNIČNO rabijo...
|
doboríti se |
knjiž. 1. z bojem priti do česa, doseči kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokončujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... rešetal sem jih... polni ran so se plazili po snegu jaz pa sem mirno vžigal naboj za nabojem dokončujoč začeto s praznjenjem še dveh okvirjev...
|
|
dolgoprogáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dober mesec zatem, ko je kirurška ekipa pod vodstvom Williama DeVriesa v Univerzitetni bolnišnici Salt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah vsadila umetno srce hudo bolnemu, 61-letnemu zobozdravniku Barneyu Clarku, so satirični pisci že napovedovali, da bomo na atletskih tekmovanjih kmalu gledali dolgoprogaške boje med bioničnimi tekači s srčnimi črpalkami v kategorijiah 125, 250 in 500 ccm.
|
domačinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem gledat v slovar in "dost" bojda pomeni ljubimec. Opa, drage dame, to si velja zapomniti - sonce zahaja na turški plaži, vi v domačinovem objemu, malce postaja že predrzen, vi pa "Dost! Dost!". Nakar se čudite, da ni učinka.
|
|
domobránstvo |
1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
donkihotovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Droga je vedno posledica nečesa in ne vzrok, zato je potrebno vsakega zasvojenca obravnavati posebej in skozi pogovor odkriti vzrok in ga odpraviti, ne pa se bojevati z odvisnostjo samo po nekih točno predpisanih postopkih, ki niso vedno uspešni, to je precej donkihotovsko.
|
|
dopolnilec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj vemo, da imamo čebelarje, ki so med seboj ločeni glede na število panjev? Do 5o najbrž ljubitelji in dopolnilci, profiji pa od 50 do 100 panjev?
|
|
dosvetliti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer bi lahko z odbojnikom dosvetlil temnejše dele obraza, ampak saj pravim, odvisno od tega, ali to sploh hočeš.
|
|
dotikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Niso si mogli očitati preprostosti, in sprijaznjenost z mislimi, da navsezadnje nočejo zapletati svojega tokratnega početja, jim ni dala poleta proti potrkavanju med seboj dotikajočih se vej.
|
|
double |
tekst. volnena tkanina iz dveh med seboj stkanih tkanin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drgetajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda potem se spet zagleda v izzivalno drgetajoče prsi gospe von Egkh tik pred seboj...
|
|
drobtínčarstvo |
ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugouvrščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem smo dosegli to, da se v nadaljnje boje uvrstijo tudi drugouvrščene ekipe iz vsake skupine.
|
|
državotvornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Postal je državnik oziroma državotvornik, ki bo znal za seboj potegniti veliko število ljudi," je še dodal Kline.
|
|
duél |
knjiž. dvoboj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duelánt |
knjiž. dvobojevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duelírati se |
knjiž. dvobojevati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnoenergetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Premorejo nematerialnega duha in notranjo vitalnost, imenovano življenjska sila, elan vital. Gre za duhovnoenergetski naboj.
|
|
dumdúm |
v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dúrnik |
nar. podboj {pri vratih}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljívec |
bojni plin, ki kvarno deluje na dihalne organe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvignjenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že sama grafična trirazsežnost veliko pripomore k spektakularnejšemu bojevanju, za nameček pa dvignjenost terena še kako vpliva na rezultat.
|
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
|
dvoigralski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Novi tretjeosebni večigralski način udestvovanja vključuje dvoigralske kooperativne misije in arenski stil bojevanja z vključno do štirimi igralci.
|
|
dvooblikovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri osebnih (in povratnem osebnem) je opozorjeno na dvooblikovnost (ed.: z menoj, s teboj, s seboj/z mano, s tabo, s sabo; dv.: naju, vaju/naji, vaji; mn.: mi, vi/me, ve) ter na tvorjenje naslonskih in naveznih oblik.
|
|
dvoplaščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OMV Istrabenz je vse bencinske servise opremil tudi z dvoplaščnimi eko zabojniki za zbiranje odpadnih olj.
|
|
dvórazmérje |
geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvotočkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učilo sestavlja zbirka bakrene navojnice, dveh bakrenih ploščic z priključnima paličicama in dveh pravokotno zakrivljenih paličic za prikaz magnetnega polja pri dvotočkastem elektrostatičnem naboju ter osnovna prozorna posodica s priključkoma na katero se posamezne elemente pritrjuje.
|
|
džoging |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kampu v Banovcih poskrbijo za vso družino: izposojajo kolesa, imajo igrišča za tenis in odbojko, mize za namizni tenis, veliko urejenih stez pa omogoča džoging v naravi.
|
|
ekvidistánten |
geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrón |
fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enobé |
pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosoméren |
min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešalón |
voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falánga |
1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fígar |
pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígarstvo |
pog., ekspr. lastnost strahopetnega, bojazljivega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fílc |
blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken; polst:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filiácija |
knjiž. medsebojna odvisnost pojavov, zlasti glede na izvor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fízika |
1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
florét |
1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flotílja |
1. skupina manjših bojnih ladij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fókus |
1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frontáš |
pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fróntnik |
ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fróntovec |
1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gájba |
1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
giroskóp |
fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
grádnikovec |
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gramátika |
1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúbčevec |
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúbec |
žarg., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gveríla |
zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hajdúštvo |
pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hájka |
med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hajkáč |
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hájkati |
med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hándžar |
v orientalskem okolju enorezen bojni nož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
heterogoníja |
zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídrosistém |
grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitropís |
1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hruméti |
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrúp |
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrúšč |
nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hruščáti |
ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
igbo |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íglati |
tekst. z zabadanjem igel brez niti v plast bombažnih, umetnih vlaken vezati, prepletati vlakna med seboj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìnkoherénca |
knjiž., redko medsebojna nepovezanost, neodvisnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìnkoherénten |
knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
insektárij |
zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intendantúra |
voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interákcija |
knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
iperít |
kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izboríti |
publ. izbojevati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izméničen |
ki se medsebojno menjava v zaporedju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izménoma |
izraža medsebojno menjavanje v zaporedju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztegníti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztegováti |
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvojeváti |
star. izbojevati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvojskováti |
redko izbojevati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕšnik |
pog. 1. med narodnoosvobodilnim bojem član izvršnega odbora Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jatagán |
v orientalskem okolju zakrivljen enorezen bojni nož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jávka |
1. med narodnoosvobodilnim bojem tajno mesto za vzdrževanje zvez med partizanskimi enotami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jék |
knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
kábel |
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kačák |
zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 
