|
dozimétričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V specializiranih laboratorijih opravljajo dozimetrične meritve, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti različnih modelov mobilnih telefonov z mednarodno določenimi mejnimi vrednostmi.
|
dracéna |
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
dríska |
1. nenormalno pogostno iztrebljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristílen |
star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristílo |
star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristíti |
star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróbelj |
-blja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dróga |
1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugogimnazijec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
dúbelj |
-blja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
dvaindvajsetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mladih kadilcih je trikrat večja verjetnost, da bodo pili alkoholne pijače, kot pri nekadilcih; osemkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali marihuano in kar dvaindvajsetkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali kokain.
|
|
dvajsetiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
|
|
dvatisočkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklih šestih letih so se potapljači v okviru te akcije, ki jo organizirata podjetje Virgo.com in potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane, potopili ze več kot dvatisočkrat, pri tem pa iz morja prinesli dobrih 110 ton smeti.
|
|
dvobojevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te uroke bomo uporabljali tudi pri dvobojevalnem krožku in turnirju.
|
|
dvoconski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvoconski sistem (Dual Zone) lahko uporabljate s spodaj prikazanimi viri pomožnega vhoda.
|
|
dvójezíčnik |
knjiž. kdor zna in redno uporablja dva jezika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréznik |
les. skobljič z dvojnim rezilom za gladko in natančno skobljanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorogelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posušeno travo so grabili z grabljami, z vozovi so jo zvozili domov in zdevali na senike s pomočjo lesenih dvorogelnih vil...
|
|
dvovrtavkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eno od teh je tudi dvovrtavkasti zgrabljalnik, ki vam ga bomo predstavili.
|
|
džapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po nekaj mesecih sem pred par dnevi spet začela uporabljati džapa malo (rožni venec), ki sem jo kupila pri Mami.
|
|
džíp |
majhen osebni terenski avtomobil, ki se uporablja predvsem v vojaške namene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizírati |
1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozív |
eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekstremitéta |
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrometalurgíja |
metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktron |
1. num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktroplávž |
metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elémi |
kem. rumen izcedek iz nekaterih tropskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empírik |
1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endotêrmen |
kem. pri katerem se porablja toplota:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkávstika |
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eolít |
arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éter |
poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Evstáhijev |
anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
féldvebelj |
-blja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
figurácija |
1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálik |
um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálika |
um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
florét |
1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
floretíst |
športnik, ki goji sabljanje s floretom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalín |
kem. vodna raztopina formaldehida, ki se uporablja za razkuževanje in konzerviranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fosforít |
min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frankofónski |
publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazáriti |
slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazêr |
slabš. kdor pri govorjenju rad uporablja fraze, puhlice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frekventírati |
publ. uporabljati, izkoriščati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
furfuról |
kem. brezbarvna oljnata tekočina, ki se uporablja kot topilo in za izdelavo umetnih vlaken; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galún |
brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gíbec |
redko gibljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ginévati |
knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glájenka |
kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glikól |
kem. gosta brezbarvna tekočina, ki se uporablja zlasti kot sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glína |
gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globáča |
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globél |
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globíti |
delati {bolj} globoko; poglabljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globljênje |
poglabljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glóbus |
krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golílen |
ki se uporablja za goljenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golóbčkati se |
ekspr. poljubljati se, ljubkovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonobíti |
star. uničevati, pogubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospodáriti |
1. uporabljati, upravljati materialne dobrine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílen |
ki se uporablja za govor, govorjenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grabíti |
1. z grabljami spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grábljevec |
grabljač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grábljišče |
držaj pri grabljah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
granít |
zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grebáča |
1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela; greblja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grêbelj |
-blja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
grebílo |
redko greblja; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grozíti |
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grúntati |
pog. premišljevati, razglabljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gubíti |
knjiž. izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúliti |
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gváno |
iztrebki zlasti morskih ptic, uporabljani za gnojilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hábiti |
redko pohabljati, kvariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hidrazín |
kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipermangán |
temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitropísec |
1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hmélj |
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hudíč |
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hvatán |
zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iglíca |
teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake priprave, naprave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
igráča |
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imaginízem |
lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imagízem |
lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
468 568 668 768 868 968 1.068 1.168 1.268 1.368 
