besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: bl   zadetki: 10.113-10.212



tribadízem  -zma; m, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: "Tribadizem: drgnjenje publisa dveh žensk v položaju s prepletenimi nogami. Včasih se ta izraz uporablja kot sinonim za lezbištvo."
trídesetlétnica  1. trideseta obletnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triglavánka  ženska oblika od triglavan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trikótast  ki ima obliko trikota:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trikótniški  ki ima obliko trikotnika:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríler  publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
trílíst  um. oblika, sestavljena iz treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trinóg  ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trinóštvo  ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípartíten  publ. tristranski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trírôgeljnik  1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trístolétnica  tristota obletnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triviálen  knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triviálnost  knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trkálo  priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkelj  nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trnìč  etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróba  preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trobénta  glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trobílo  1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trómba  1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trómésečnik  vsake tri mesece izhajajoča publikacija s specializirano vsebino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróséd  obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trpínka  ženska oblika od trpin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trpljênka  knjiž. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti; pasijonka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕs  1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕsovec  redko odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕst  močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trsteníca  piščal iz votlega stebla trstike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trstíka  močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trstikovína  trstikova stebla:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕstovec  redko odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕš  1. obsekano deblo, drevo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tržánka  ženska oblika od tržan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tržíšče  1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕžnica  navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túbifeks  zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuhtáč  pog., ekspr. kdor {rad} premišlja, razglablja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túhtanje  pog. premišljanje, razglabljanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túhtati  pog. premišljati, razglabljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túhtav  pog. ki {rad} premišlja, razglablja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túhtavec  pog. kdor {rad} premišlja, razglablja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujčeváti  knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujeródka  ženska oblika od tujerodec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujkárjenje  ekspr., redko uporabljanje tujih besed, tujk:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnika  1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turístka  ženska oblika od turist:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tutú  posnema glas hupe, trobljenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorílka  geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžnica  ženska oblika od ubežnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrusíti  z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenják  kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenjákinja  ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenóst  obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učiteljíšče  do 1968 šola za poklicno usposabljanje {osnovnošolskih} učiteljev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učíti  1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úd  1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárnica  1. ženska oblika od udarnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udélati  z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udelávati  1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udeléženka  ženska oblika od udeleženec:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ugledalíščiti  knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnêsti  1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnétati  z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrabíteljica  ženska oblika od ugrabitelj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ùh  1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhodíti  1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujédkati  z jedkanjem narediti, izoblikovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpiti  ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpljati  ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrivíti  1. dati čemu krivo obliko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrívljati  dajati čemu krivo obliko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrojíti  1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últracentrifúga  teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrafílter  teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últramikroskóp  fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ultramontanízem  od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultramontánstvo  od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultrapás  obloga iz trde umetne snovi, odporna proti vodi in topilom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umánjkati  1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umázanka  ženska oblika od umazanec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umételen  1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
umétnica  ženska oblika od umetnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umetníčiti  slabš. izražati se oblikovno zapleteno, nenaravno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umétnik  1. kdor ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
umétnost  1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
umíliti  1. narediti kaj bolj milo, blago:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umírati  1. približevati se prenehanju življenja, življenjskih procesov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiríti  1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umírjati  1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umísliti si  1. v mislih izoblikovati, ustvariti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umíšljati si  1. v mislih oblikovati, ustvarjati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umíšljenost  1. kar je izoblikovano, sestavljeno v mislih in v resničnosti ne obstaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umorjênka  ženska oblika od umorjenec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únča  angleška in ameriška utežna enota, približno 28,35 g:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unések  zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem; kalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uničeválka  ženska oblika od uničevalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unifórma  oblačilo, po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce določenega poklica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uniformírati  1. obleči v uniformo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   9.613 9.713 9.813 9.913 10.013 10.113 10.213 10.313 10.413 10.513  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA