|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvópíčje |
lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvózlóžnica |
lingv. dvozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elizíja |
lingv. opustitev končnega {besednega} samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklíza |
lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epífora |
lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epitáf |
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologíja |
lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etimologizírati |
lingv. iskati etimologijo besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígamóž |
pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formánt |
lingv. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulácija |
besedna oblika izrazitve česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoromán |
roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótotelegrám |
ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francozováti |
star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fráza |
1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazeologém |
lingv. stalna besedna zveza, katere pomen je popolnoma ali delno predvidljiv ali ni predvidljiv iz pomena besed, ki jo sestavljajo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geminácija |
lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gêsljenje |
lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geslóvnik |
lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glágol |
lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glaskoválen |
šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaskováti |
šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glosár |
1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
góvor |
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríti |
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
graduále |
rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
héjslovánstvo |
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hektográf |
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperním |
lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hiper... |
za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipokorístikon |
lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
Hipókratov |
v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiponím |
lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hókuspókus |
ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homilíja |
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrvátiti |
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hudíčati |
ekspr. preklinjati z besedo hudič:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idióm |
1. lingv. {stalna} besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ilustrácija |
1. risba, slika kot pojasnilo, okras {tiskanega} besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imé |
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ìndeklinábile |
lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infíks |
lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpolácija |
1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
interpolátor |
knjiž. kdor vstavi besede ali stavke v prvotno besedilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpolírati |
1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intróitus |
rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invektíva |
knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
in biánco |
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìn... |
pred l, m, n, r ì..., pred p ìm..., za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironíja |
1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironizírati |
izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoréčje |
lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
italijánčiti |
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti italijanskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iterácija |
1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izglásje |
lingv. zadnji glas, del besede:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgovárjati |
1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgovarjáva |
oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgovoríti |
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhódnica |
knjiž., redko beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpeljánka |
1. lingv. {nova} beseda, narejena iz podstave s pripono:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpolnjevánka |
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izposójenka |
lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izràz |
1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izráziti |
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrázje |
izrazi, besede:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrážati |
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izréka |
1. način izgovarjanja besed ali stavkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izštéti |
1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izšteválnica |
etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izštévanka |
etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izštévati |
1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določati udeležencem vloge v igri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztŕžek |
lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrén |
knjiž., redko 1. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrnàt |
1. ki z malo besedami pove bistveno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jedrovít |
1. star. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezíčen |
1. ekspr. ki {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezikáč |
slabš. kdor {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezikáti |
1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezikàv |
ekspr. ki {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezikávec |
ekspr. kdor {rad} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezikúlja |
slabš. ženska, ki {rada} neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezljáti |
1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeznorítiti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jódlati |
1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
