|
cóprništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tam nima nič iskati, tako kot nimajo tam nič iskati niti »kurbe« niti »coprništvo«, niti citati Johna F. Kennedyja, Dwighta Eisenhowerja, Jaserja Arafata in Adolfa Hitlerja in seveda Rodeta, niti omenjanje Torquemade, Alija Agçe, satanovega vnebovzetja ali »dokončne rešitve«, še najmanj pa besedilo, ki ponavlja mačistične klerikalne floskule o ženski: ...
|
cvrčeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jaz, izsevan utrip zraka s cvrčečimi sičniki in šumniki, ki kujem neprestano s tvojimi kladivi v tvojo glavo, ki neprestano izgovarjam pasive in nedoločnike: pravim kar so rekli, naročili so, sklenili so, morajo, morate, pravim dogovorjeno je, poročajo da, izrekam pravilno slovenščino, ne besed, ne jezika, izrekam pravilno, pravilno izrekam pravilnost samo ...
|
|
časovnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
čečkaríja |
slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
RAK Nekaj lastnosti: Čas: 22.junij - 22.julij, ključne besede: varovalno, občutljivo, žensko, vladajoči planet: Luna, trojstvo ali element: voda, četverost ali kvaliteta: kardinalnost ...
|
|
čezmero |
besedna zveza, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spomladi leta 1980 sem prvič pripotoval k njemu v Saransk in preživel pri njem štiri čezmero bogate dni.
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
človeškolevji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... toda če skušamo misliti poistenje leva in človeka v neskončno »zaviti« istosti Kuzančevega absoluta, in se pri tem ne sprijaznimo z zgolj metaforično rabo besed ‘lev’ in ‘človek’, marveč imamo v mislih resničnega leva in resničnega človeka, bitji iz mesa in krvi, potem njunega onstranskega poistovetenja nikakor ne moremo razumeti, vsekakor veliko težje kot sovpadanje minimuma in maksimuma, dveh abstraktnih filozofskih pojmov, kajti sovpadanje leva in človeka bi si morali predstavljati, predočiti v »videnju«, kar pa tu, na naši strani »zidu«, nikakor ne gre, kolikor se ne zadovoljimo z nekim fantastičnim človeškolevjim mešancem.
|
|
čopoškŕžnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Seznam vseh znanih slovenskih besed, ki vsebujejo vse tri šumnike v osnovni obliki, sledi: bežišče bližišče čopoškržnica izobraževališče ...
|
čríčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Besede, ki jih boš morda / izgubil, / ki pa si jih slišal / nekoč, / sled, / ki spet vznikne v času / in naznanja / čričkove noči, / noči ljubezni / in znoja, / drugačne pristne podobe / o nas, / ki - da smo - / se igramo življenje.
|
črkoválen |
šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkováti |
po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkóvnica |
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnogardist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav tako so tujke tudi razni "belogardisti", "črnogardisti" in podobna ruska nesnaga...... Kot, da slovenski jezik ne premore lastnega besednjaka....
|
|
čustvenostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Upravičeno, saj je pisec svojo mogočno estetsko stavbo sezidal na žlahtnih temeljih koroškega vzornika, pri njem pa se je tudi navdušil za čustvenostno izrazitejše besediljenje.
|
|
dahar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dahar in pandjanengan sta besedi v stavku, ki zvišujeta tretjo stopnjo (krama biasa) na stopnjo 3a (krama inggil).
|
|
dalmatoromanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zapis Carso iz dalmatoromanskega govora je iz leta 949, v 12. in 13. stoletju pa se ta beseda pojavlja v raznih pomenskih zvezah.
|
|
dealkoholiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugi proizvodi iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi) po tem zakonu so: ... dealkoholizirani proizvodi iz vina ...
|
|
deavtomatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
|
|
deavtomatizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega se v trizložnih merilih (daktilu, amfibrahu in anapestu) zaradi večje mediktne razdalje naglasi bistveno redkeje izpuščajo, tako da se ritmika deavtomatizira večinoma s premikanjem besednih mej.
|
|
dedikácija |
knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dehler |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadnja novost pred dehlerjem 36, ki so ga v Dusseldorfu šele napovedali, D-39, je potovalno-tekmovalna jadrnica v pravem pomenu besede, saj se je odlično izkazala na več regatah v okviru regatne formule IMS.
|
|
deiksis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na podlagi pilotne analize otroškega govora bomo ob obravnavi osebnih deiksisov, to je izrazov s kazalno vlogo, skušali pokazati razliko med govorjenimi in zapisanimi besedili in s tem utemeljiti potrebo po načrtovanem zbiranju govorjenih besedil in njihovo vključitev v korpus slovenskega jezika.
|
|
deiktičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgradba, funkcije in tipologija strokovnih in znanstvenih besedilnih pojavov v razvojni perspektivi (kohezivna sredstva, inverzija, anafora, katafora, deiktičnost, modifikatorji, konektorji, junktorji itd.).
|
|
deiktik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastavlja se vprašanje, zakaj se pri kazalnih besedah kot različica deiktikov, ki so tipični za besedilo v okoliščinah izjavljanja, ne omenjajo anaforični znaki, kar večinoma postanejo deiktiki pri besedilnem navezovanju, če se sklicujemo na splošna besediloslovna spoznanja, ki jih povzemajo tudi nekateri slovenisti (prim. O. Kunst Gnamuš, M. Stabej, V. Gorjanc).
|
|
dejáti |
navadno kot deležnik na -l 1. izraziti z besedami, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deklarantka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Carinski urad lahko, na zahtevo deklaranta ali deklarantke (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole.
|
|
dekliškovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šilih tega besedila ni poznal, zato pa je lahko izrecno pokazal na svoje poznavanje nekaj bolj popularne in deški povesti paralelne dekliškovzgojne povesti.
|
|
dekonstruirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pustiti žensko do besede pomeni vse kaj drugega kot opisovati lastno izkustvo, sebstvo, "žensko" identiteto kot nekaj neposredno dosegljivega, enovitega in enoumnega, izvzetega iz uničujočih - dekonstruirajočih - učinkov govorice v vselej-že-prisotni strukturi drugosti.
|
|
dekontekstualen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj je dekontekstualni jezik, se avtorica opre na delo M. Hallidaya in R. Hasana in v okviru sistemsko-funkcijskega modela razvije novo metodo opisa pomenovv besedilu, metodo, ki povezuje besedilne pomene z družbenimi procesi.
|
|
dekripcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
islovar
Primer:
Kriptologija je veda o tajnosti, šifriranju, zakrivanju sporočil (kriptografija) in o razkrivanju šifriranih podatkov (kriptoanaliza). Beseda prihaja iz grščine: kryptos logos pomeni skrita beseda. Uporabljata se še pojma enkripcija (šifriranje) in dekripcija.
|
|
deljáj |
lingv. grafično znamenje za deljenje besed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denotiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
|
|
deskríptor |
biblio. značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in omogoča iskanje želene informacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desnoprilastkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med desnoprilastkovnimi samostalniškimi terminološkimi besednimi zvezami se v matematiki pojavljajo samo besedne zveze z rodilniškim desnim prilastkom, in sicer največkrat s pomenom splošne svojilnosti, npr. osnova logaritma, mreža telesa, in ob glagolniškem in izglagolskem jedru, npr. eliminacija neznanke, nastajanje enačbe.
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
|
dešifrírati |
1. razbrati s šiframi napisano besedilo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deškovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prvem delu je daljni dedič tradicije deškovzgojne oziroma najdenske povesti na Slovenskem, ki se je začela s krištofšmidovskim Martinom mladim puščavnikom (1829) se vzdrževala v glavnem s prevedenimi in prirejenimi besedili; od izvirnih domačih lahko pokažemo le na anonimna Poštena Bohinjčeka v Benetkah iz daljnega leta 1858.
|
|
déti |
star. izraziti z besedami; reči, dejati1:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devanagari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hindujščina je drugi najpogostejši jezik, takoj za kitajščino, saj ga govori skoraj 500 milijonov ljudi, razume pa jo še 300 milijonov drugih. Pisana je v pisavi devanagari, besednjak pe večinoma izvira iz sanskrta.
|
|
devetnajstostoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dramaturg je potemtakem nekdo, ki (ustvarja) dela (artistično) dejanje, ne pa nekdo, ki piše dramska besedila (kar je izvorni grški pomen te besede), ali ki se ukvarja z analizo umetniških del in njihovega "prevoda" v medij (kar je osnovna preokupacija repertoarne, devetnajstostoletne dramaturgije danes).
|
|
devetstosedemdeseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sestavljeno v Ženevi prvega julija tisoč devetstosedemdesetega leta v enem izvodu v angleškem in francoskem jeziku; obe besedili sta enako verodostojni.
|
|
devíčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: ... tvoja umetnost je / samozvani ples narcisoidnih norcev / ki posnemajo balet pijanih slonov / tvoje besede so / pridušeni neartikulirani devičji kriki / v stiku s pavijanom sinje riti ...
|
diagramatski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z analizo neposrednega sobesedila in razporeditvijo opisov v strukturi romana avtorica dokazuje, da ne gre za pripovedno marginalni ali estetski, ampak za bistveni element zgodbe, ki spominja na razpršeno podvojitev celotne pripovedi (mise en abyme) oz. na Jakobsonovo »diagramatsko ikono«.
|
|
dialektologov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tak program je med zahtevnejšimi pisci priljubljena Eva Primoža Jakopina, ki rešuje vse dialektologove težave, suvereno manipulira s podatkovnimi zbirkami, riše slike, prepoznava besedilo, v njej se je dalo programirati in izvajati učne ure - CAI (computer aided instruction).
|
|
dianabol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bionabol, Methandrostenolon, Naposim: V praksi jim pravijo kar dianabol (Cibino staro ime). Gre za eno in isto zadevo, ki jo opišemo z besedama "zajtrk prvakov".
|
|
didaktičnoteoretičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roman Zorana Hočevarja Šolen z Brega sem izbrala ob upoštevanju osebnostnih značilnosti dijakov (starostna stopnja, intelektualne zmožnosti, literarno in jezikovno predznanje, čustvena zrelost), recepcijskih zahtev dijakov in učiteljev (besedilo naj bo zanimivo, aktualno, ne preobsežno), sodobnih didaktičnoteoretičnih spoznanj (roman omogoča ustrezno in zanimivo šolsko interpretacijo), vzgojnih (kulturni, jezikovni, osebnostnorazvojni vidiki) ter izobraževalnih (B. Krakar Vogel, 1992: 42-89) dejavnikov.
|
|
didaktizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ugotovili smo, da so bili s področja književnosti doslej slabše zastopani prispevki, v katerih je bila predstavljena didaktizacija konkretnih literarnih besedil, še posebej tistih, ki jih v okviru priporočenega in predpisanega programa obravnavate pri pouku.
|
|
diferencialističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na ta način uidemo vsakršnemu redukcionizmu, pa tudi čistemu znotrajbesedilnemu diferencialističnemu beganju sem ter tja.
|
|
difonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto nadgradnje izgovora besed v izgovor besedila se izgovor besed posodablja s prehodom na difonsko sintezo (namesto fonemske).
|
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
|
díkcija |
1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dikcionár |
zastar. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diktafón |
teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diktát |
1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diktírati |
1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dimetenamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ODLOČBA KOMISIJEz dne 22. julija 1999o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi morebitne vključitve BAS 656H (dimetenamid-p), AC 900001 (pikolinafen), ZA 1963 (pikoksistrobin) v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(notificirano pod dokumentarno številko K(1999) 2276)(Besedilo velja za EGP)(1999/555/ES)
|
|
diokso |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrstica, ki se nanaša na snov "(1,3,4,5,6,7-heksahidro-1,3-diokso-2H-izoindol-2-il)metil(1R-trans)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)ciklopropankarboksilat/d-tetrametrin" se nadomesti z naslednjim besedilom: ...
|
|
diskriminabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri enem eksperimentu gre za manipulacijo časovnega prikazovanja besed in barv (npr. barva se pojavi pred besedo), pri drugem eksperimentu gre za manipulacijo oblike besednih dražljajev (npr. pikazane besede so obrnjene navzdol ali pa napisane od zadaj naprej), pri tretjem eksperimentu pa gre za preverjanje vpliva osnovne diskriminabilnosti (razločnosti) med besedami in med barvami.
|
|
dispečiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedo "dispečiranje" se je včasih uporabljalo za pošiljke v poštnem svetu, danes se pa v telekomunikacijah bolj uporablja "routanje".
|
|
divíz |
tisk. grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed; vezaj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnevnonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odsedel je bil svoje, se vrnil v sobo, odgrlil svoj dnevnonočni spev, zanj razbral besedilo iz črk, ki jih je imel skrbno izpisane v prostoru stražarnice, ki je gledala na sever, pod prst, si še skrbno zabeležil vse zaznano, še posedel, pa je že zaslišal prav čmrkotno oglašanje, ki mu je znalo kaj slediti.
|
|
dogajalnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri napadajo ad personam, ko gre za dogajalnost, kakor so jo vzpostavili sicer samo v besedah... in nekako v Vidmarjevi vili, Večna pot 5, Ljubljana, na skoro intimno samosvojem "sestanku", čeprav ne v času, kot so datirali šele po vojni dan ustanovitve protiimperialistične organizacije.
|
|
dolgonogost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri besedi, kjer se dva o-ja ne stikata (na primer dolgonog in naprej dolgonogost), skušnjave z vezajem verjetno ne bi bilo.
|
|
dolgoverzen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prevladujejo gostobesedne, dolgoverzne pesmi, ki niso razporejane v stalne pesemske oblike.
|
|
določevalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... ključ do tega je NANAŠALNICA ČLOVEK, status te besede je določevalnik rabe besed, ki se nanjo nanašajo.
|
|
določílnica |
lingv. določilna beseda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
donosnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključne besede: nadomestljiva vrednost, vrednost pri uporabi, čista prodajna cena, denar ustvarjajoča enota, knjigovodska vrednost, nabavnovrednostna metoda, prodajnovrednostna metoda, donosnostna metoda, reprodukcijska vrednost, nadomestitvena vrednost, fizično poslabšanje ...
|
|
donžon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
|
|
dopesnjevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Citatno ohranja cele kose Homerjevega besedila, ga dopesnjuje in dramatursko členi v fragmente, ki so žanrsko raznoliki (delo nosi shakespearovsko ironičen podnaslov »tragical-comical-historical-pastoral«).
|
|
dopolnjevalnovprašalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
3 vprašalni odvisniki: 3.1 enostavni vprašalni stavki 3.1.1 odločevalnovprašalni (stavčna vprašanja) 3.1.2 dopolnjevalnovprašalni (besedna vprašanja) 3.2 ločni / disjunktivni vprašalni stavki
|
|
dopolnjevánka |
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi {nov} pomen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dorsalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
KLJUČNE BESEDE: Dorsalna in ventralna pot, diferenciran vpliv iluzije na zaznavanje in akcijo.
|
|
doslóven |
zastar. dobeseden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotakniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vržena v svet je beseda mrtva, ko pa se je samo dotakneš, ali se te ona dotakne z duhom, je kot živa in deluje in usmerja.
|
|
dotisnjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
W. Kranz je v 5. izdaji Dielsovega besedila spremenil le nekaj alternativnih branj, prevod in malenkostno vrstni red fragmentov; taki podobi je bil v 6. izdaji dotisnjen le Dodatek; vse kasnejše izdaje so le reprodukcije šeste.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvatisočprvi |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
| | | | | |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
