téletékst |
rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
têrmin |
1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tezávrus |
lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tipkopís |
s pisalnim strojem napisano besedilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tipografíja |
1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tiráda |
knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tóliko |
1. izraža sorazmernost količine, mere, kot jo določa sobesedilo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tólikšen |
1. izraža sorazmernost količine, mere s tem, kar določa sobesedilo:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trípíčje |
knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trópíčje |
knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tróp |
nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tujčeváti |
knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tujkárjenje |
ekspr., redko uporabljanje tujih besed, tujk:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvórjenka |
lingv. tvorjena beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ubádati se |
ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugánka |
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugovárjati |
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujédati |
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujedljív |
1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujésti |
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
univerbizácija |
lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uprizárjati |
1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uprizorítev |
1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uprizoríti |
1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredník |
kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
urékati |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uročíti |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uròk |
po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vèčzlóžnica |
lingv. večzložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verbálen |
1. beseden, usten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verbalizírati |
knjiž. izraziti, opisati z besedami:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
veroizpóved |
1. besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke krščanske vere, Cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vêrz |
1. lit. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena grafična enota pesniškega besedila, vrstica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verzíkel |
rel. pri verskem obredu govorjeno ali peto kratko besedilo, stavek voditelja, ki mu sledi odgovor vseh, vrstica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vezáj |
grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vídeotékst |
rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom brez dodatne naprave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vinjéta |
1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
voščílo |
1. besedilo, izraz, s katerim se vošči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vozóvnica |
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vožnje s prevoznim sredstvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vprašálnica |
1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vprašálnik |
besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrínek |
1. v prvotno besedilo, delo vrinjene besede, sestavine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vrívek |
del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vstavljálnica |
uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vstópnica |
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzglásje |
lingv. začetni glas besede:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzklík |
glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzklíkati |
glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzklíkniti |
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabavljíca |
knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovoríti |
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahudíčati |
ekspr. zakleti z besedo hudič:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajódlati |
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklepáj |
znak, ki oklepa besedo, številko, stavek z zadnje, desne strani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklétev |
1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakléti |
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklétje |
po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaníkati |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanikováti |
1. z besedo, kretnjo izražati, da kaj ni v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapísek |
1. nav. mn. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapodíti |
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbadljív |
ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbadljívka |
1. zbadljiva beseda, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdiktírati |
povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdráha |
nesoglasje, prepir, ki ga kdo povzroči s svojimi besedami, ravnanjem med dvema ali več osebami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdravíca |
slovesne besede, izrečene ob nazdravljanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdrdráti |
ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgánjati |
1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgôrajšnji |
star. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; zgornji, prej naveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlájnati |
slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlòg |
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
zlogóvnica |
uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmérjati |
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmerljívka |
groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmolíti |
rel. izgovoriti besedilo molitve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
znáčnica |
1. biblio. beseda, besede, po katerih se razvrščajo listki v avtorskem katalogu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
znarekováti |
povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zredigírati |
1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žàl |
v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žáli |
1. knjiž., v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žaljívka |
žaljiva beseda, besedna zveza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žargonízem |
lingv. za žargon značilna beseda, pomen besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žíg |
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|