|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
z |
z zéja tudi z-ja, štiriindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljíca |
knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabóbnati |
udariti, zaigrati {na} boben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabôjast |
podoben zaboju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúnec |
etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádel |
nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelavína |
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadólbsti |
knjiž. z dolbenjem narediti, izoblikovati; izdolbsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaêno |
zastar. hkrati, obenem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagarantírati |
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovoríti |
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdast |
podoben zagozdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrèb |
-éba; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
zagrébati |
1. z grebenjem zakrivati, pokrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrêbsti |
1. z grebenjem zakriti, pokriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrešíti |
povzročiti kaj slabega, nepravilnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrísti |
zasaditi zobe v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrízniti |
zasaditi zobe v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrizováti |
zasajati zobe v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕbten |
1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahudíčati |
ekspr. zakleti z besedo hudič:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajamčeváti |
obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajámčiti |
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájčjak |
1. zajčji iztrebek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajódlati |
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakalíti |
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakís |
agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklepáj |
znak, ki oklepa besedo, številko, stavek z zadnje, desne strani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétev |
1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakléti |
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklétje |
po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakónec |
oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrémžiti |
narediti gube, poteze kot pri joku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakríliti |
s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléči |
1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaléga |
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalepetáti |
zastar. zabrbljati, zablebetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
záli |
zastar. hudoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaljubíti se |
1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalúst |
nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamahováti |
1. delati {neurejene} gibe, navadno z rokami; mahati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamaščênec |
knjiž., ekspr. debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zámbo |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zamèt |
debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníkati |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanikováti |
1. z besedo, kretnjo izražati, da kaj ni v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníkrn |
1. slabš. neskrben, malomaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníkrnež |
slabš. 1. neskrben, malomaren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníkrnik |
star. 1. neskrben, malomaren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapáčiti se |
narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapeljív |
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapík |
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapísek |
1. nav. mn. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapísnica |
knjiž. beležnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapléčevati |
1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zapléčnik |
1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapodíti |
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprédek |
iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarežáti |
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaroba |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarogovíliti |
ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zarubíti |
opraviti rubež:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasigúrati |
pog. 1. zagotoviti, preskrbeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklenéti |
knjiž. postati tog, negiben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
13.370 13.470 13.570 13.670 13.770 13.870 13.970 14.070 14.170 14.270 
