besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: asov   zadetki: 492-591



dvóglásnik  lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvohibriden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: S pregledovanjem genske banke kvasovke S. cerevisiae smo s pomočjo metode dvohibridnih interakcij odkrili povezavo Cdc6 proteina z genskimi produkti štirih genov.
dvomeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Toda videl je le Časovnike z dvomečimi pogledi kot češ, zakaj se ne umakne.
dvoobdoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
dvópásen  urb., v zvezi dvopasna cesta dvopasovna cesta; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóspèv  muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvovalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... enovalne / dvovalne spajkalne linije (za SMD in klasične komponente) prirejene za malo, srednje in masovno proizvodnjo.
džeziranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
ênoglásnik  lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epentétičen  lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etápa  1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evfoníja  knjiž. ubranost glasov; blagoglasje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fáza  1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fonétika  lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
foniatríja  med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fóničen  knjiž. glasoven, zvočen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fúga  muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gékon  nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geminácija  lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glaskoválen  šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glaskováti  šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasoslóvje  lingv. nauk o glasovih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glasotvóren  lingv. ki tvori, oblikuje artikulirane glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glúh  1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grádec  arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gradíšče  1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grafém  lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grčáti  dajati grgrajoče, hropeče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grgráti  1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gŕkati  1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grméti  1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
haplologíja  lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterofoníja  muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hitróst  1. v časovni enoti opravljena pot:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
homofoníja  muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrestáti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hrestéti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hreščáti  1. dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hropéti  1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrôpsti  1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕskati  dajati ostre, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕstati  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrstéti  dajati kratke, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hruméti  1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúp  1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrupéti  knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrústati  1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustàv  ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustljàv  ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúšč  nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hruščáti  ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕzati  oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hŕzniti  oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovárjati  1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovarjáva  oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgovoríti  1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izména  1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izohiéta  meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako količino padavin v določenem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izoritmíja  muz. nastopanje istega ritma v vseh glasovih hkrati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izràz  1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasnovíden  1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jávkati  1. dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáti  1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jékati  knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jódlati  1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jók  1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jókati  1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
jugočas  m, vir: N; povezave: nova beseda
kakofoníja  knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
katsas  m, vir: N; povezave: nova beseda
klásje  več klasov, klasi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klepêtec  1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klínkati  ekspr. dajati kratke, zveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klokotáti  nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klónkati  nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine v nepolni posodi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klopôtec  1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ko  I. v odvisnih stavkih 1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kómaj  ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kombúša  bot. rumenkasta, zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kôncem  z rodilnikom, neustalj. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kônec  z rodilnikom 1. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kontrapúnkt  1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kontrapunktírati  muz. voditi in kombinirati dva ali več samostojnih glasov po kontrapunktičnih pravilih:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kostél  arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
koverkot  tekst. močna volnena tkanina v keprovi, atlasovi vezavi, zlasti za moške plašče in obleke; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kríkati  dajati neartikulirane, rezke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kronologíja  1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kvartét  1. muz. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvás  1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kvásnica  nav. mn., biol. kvasovka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvórum  jur. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lájati  1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
litas  m, vir: N; povezave: nova beseda
majorizírati  knjiž. dobiti večino, preglasovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málopréj  izraža majhno časovno odmaknjenost {v preteklosti}:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêdmet  lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mejíšče  knjiž., redko 1. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj; mejnik:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metatéza  lingv. zamenjava mesta glasov v besedi, premet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
minévati  1. časovno se odmikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
miníti  1. časovno se odmakniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 92 192 292 392 492 592 692 792  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA