|
búggy |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A športni funkcionarji so se tokrat odločili, da zaradi neupoštevanja določenega časa za štart, namernega predhodnega štarta in nešportnega vedenja obema buggyjema dajo časovni pribitek ene ure.
|
búnkate |
posnema glasove pri kovanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
butanamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med te snovi sta do pred kratkim spadala tudi MBDB (N-metil-1-(3,4-metilendioksifenil)-2-butanamin) in BDMPEA oziroma t.i. Nexus ali 2CB (2,5-dimetoksi-4-bromofenetilamin), s katerima so se že srečali slovenski kriminalisti (Hasovič, 1997b).
|
|
ciacóna |
muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cingljáti |
dajati visoke, zveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cíngulum |
rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cínkati |
dajati kratke, cingljanju podobne glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmákati |
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmévkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokáti |
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cmokotáti |
dajati cmokanju podobne glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cokotáti |
dajati tleskajoče, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvenketáti |
dajati kratke, zveneče, kovinske glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvokotáti |
dajati nizke, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčáti |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčíkati |
redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvŕkati |
1. dajati ostre, pokljajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkèt |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkút |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútati |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrlíkati |
oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četŕt |
1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroglásen |
muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroglásje |
muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverospèv |
muz. vokalna skladba za štiri glasove; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čím |
publ., v časovnih odvisnih stavkih kakor hitro, brž ko:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmokáti |
redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
datácija |
publ. časovna določitev pojava, nastanka česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáven |
1. časovno zelo odmaknjen {v preteklost}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávnodáven |
knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen {v preteklost}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decet |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komorna zasedba (izvaja komorno glasbo): Solo - 1 izvajalec, Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva enaka instrumenta ali pevska glasova), Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri enake instrumente ali pevske glasove), Kvartet - 4 izvajalci, Kvintet - 5 izvajalcev, Sekstet - 6 izvajalcev, Septet - 7 izvajalcev, Oktet - 8 izvajalcev, Nonet - 9 izvajalcev, Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor).
|
|
deflacioniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medčasovne primerjave in postopek deflacioniranja bodo predmet naslednjih vaj.
|
|
dehidrogenazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biokemijske lastnosti celic, kot so encimske aktivnosti (ATP koncentarcija ali ATPazna aktivnost), dehidrogenazne in druge encimske aktivnosti ter respirometricne meritve kisikove porabe, nastajanja CO2 in biokemijska poraba kisika (BPK - BOD) so vsi potencialno uporabni tudi v testih na kvasovkah.
|
|
dekáda |
doba desetih časovnih enot, navadno dni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekonstruktor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od Kazuhise, ki je po stroki dekonstruktor, so tudi kuharji Menze pričakovali odmerek švasanja, prejeli pa nič več kot zanimivo, z jesensko domačico še posebej psihedelično razdiranje ustaljenih shem, tudi countryja in rokerske simfonike, prečeno z občasnim klanjem trdovratnih svinj, ki ga je študiozni Japonec izvabljal iz daksofona, lesenega glasbila, ki ga je patentiral Hans Reichel in se je tokrat izkazalo za verno oponašalo glasov sesalcev in višjih primatov.
|
|
demodulacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sestavljena je iz: generacijskega dela trifaznega sinusnega signala, impulzno širinskega modulacijskega dela, močnostnega stikalnega dela in izhodnega PWM demodulacijskega nizkopasovnega filtra.
|
|
denárij |
num. srebrn rimski novec za deset asov ali štiri sesterce; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denaturalizacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če upoštevamo še naravno časovno neobstojnost vitaminov v sadju in zelenjavi, ki jih dodatno izgubljamo še s kuho, pasterizacijo in zmrzovanjem, potem se moramo zavedati, kako visoka je dejanjsko denaturalizacijska stopnja določenih živil.
|
|
desezoniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker je za izvedbo postopka desezoniranja potrebna vsaj šestletna primerljiva časovna serija, podatkov za Slovenijo trenutno še ne moremo desezonirati, bo pa to mogoče, ko bodo serije četrtletnih podatkov usklajene za celotno obdobje po letu 1995.
|
|
diahróničen |
knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diamatik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
»Istmatiki« in »diamatiki«, kritiki škodljivega antikomunizma, borci z ideološkimi diverzijami naprej učijo družbo filozofije, pripravljajo svoje konference in filozofske kongrese in ustvarjajo zatohlo prostranstvo, v katerem umira vse pokončno in kjer propadajo redki živi glasovi.
|
|
diapazonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svet jezikoslovja pa je vstopil s svojo doktorsko disertacijo Oris slovenskega knjižnega izgovora, s prvim eksperimentalno zasnovanim opisom izgovora slovenskih knjižnih glasov in naglasov (narave fonemov) s tedaj modernimi tehnikami (kot so rentgeniziranje, kimografski zapisi, diapazonski zapisi, mikroskopiranje), metodami in teoretičnimi izhodišči.
|
|
dídel |
posnema glasove {enolične} godbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dideldáj |
posnema glasove {enolične} godbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dideldú |
posnema glasove {enolične} glasbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
difeomorfizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Matematika, diferencialna geometrija, grupa difeomorfizmov ploskev, odvedljivost po časovnem parametru, orbita.
|
|
difon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
difon - govorna enota, ki zajema glasovni prehod
|
|
diftóng |
lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota, dvoglasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
|
dilatóren |
jur. ki povzroči časovno odložitev česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dirimírati |
jur. imeti odločujočo veljavo pri enakem številu glasov, mnenj, odločiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diseminacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzpostavi se lahko tudi diseminacijska baza, ki vsebuje vrednosti že odgovorjenih vprašalnikov za določeno opazovano enoto, določeno raziskavo in za določeno časovno obdobje.
|
|
diskriminabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri enem eksperimentu gre za manipulacijo časovnega prikazovanja besed in barv (npr. barva se pojavi pred besedo), pri drugem eksperimentu gre za manipulacijo oblike besednih dražljajev (npr. pikazane besede so obrnjene navzdol ali pa napisane od zadaj naprej), pri tretjem eksperimentu pa gre za preverjanje vpliva osnovne diskriminabilnosti (razločnosti) med besedami in med barvami.
|
|
dléskati |
dajati kratke, nizke, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dobnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tjaša Miklič Raba slovenskih glagolskih oblik v luči časovnosti, dobnosti, vidskosti in naklonskosti
|
|
dogléden |
1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokléj |
redko izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doklèr |
v časovnih odvisnih stavkih 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokoréj |
zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doneč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko sem prejokal ob tvojih himnah in spevih, v globokem ganjenju, ko sem poslušal sladko doneče glasove tvoje Cerkve!
|
|
donéti |
1. dajati polne, nizke glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
dotód |
izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douglas |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
dudeldú |
otr. posnema glasove {enolične} glasbe:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duét |
1. muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
dvanajstinčer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
New Order so bili nedvomno začetniki tega stila, katerega višek je bil izzid in velika popularnost njihovega singla Blue Monday sredi 80-tih, ki še dandanes ostaja najbolj prodajan dvanajstinčer vseh časov.
|
|
dvanajststrunski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zvok, ki je zaznamoval šestdeseta. Pojoča dvanajststrunska kitara Rogerja McGuinna, zlivajoči glasovi, obdelave Dylanovih klasik.
|
|
dvóglásen |
muz. komponiran za dva glasova:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóglásje |
muz. glasbeni stavek za dva glasova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 92 192 292 392 492 592 692 792 
