zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatôhlost |
lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatòp |
zastar. zahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatôžba |
zastar. obtožba, obdolžitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdítev |
zastar. utrditev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdíti |
zastar. utrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zatrníti |
zastar. zažgati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatvárjati |
zastar. zapirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatvòr |
zastar. 1. zapor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatvóriti |
zastar. zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúp |
zastar. 1. zaupanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaupljívost |
lastnost, značilnost zaupljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúpnost |
1. lastnost, značilnost zaupnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaustáviti |
za kratek čas ustaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaustávljati |
za kratek čas ustavljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúšen |
zastar. zaušesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavaljênec |
ekspr. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
závber |
zastar. lep:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavdájati |
1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédnost |
1. lastnost zavednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavékati |
nar. {glasno} zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéstnost |
lastnost, značilnost zavestnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnost |
lastnost, značilnost zavetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavičáj |
zastar. domači kraj, domovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíd |
zastar. zavist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijúgati |
vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísen |
zastar. odvisen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísnost |
zastar. odvisnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavístnost |
lastnost, značilnost zavistnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítost |
lastnost, značilnost zavitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódnica |
zastar. zapeljivka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódnik |
zastar. zapeljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavohljáti |
1. krajši čas vohljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavojít |
1. knjiž., redko spiralast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójka |
knjiž. zavita, vijugasta oblika, črta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójnica |
zastar. spirala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóra |
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavpíti |
1. spregovoriti z močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrélica |
1. knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem {zdravilnih} rastlin; prevretek, zavretek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavreščáti |
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrétek |
pijača, ki se pripravi s kuhanjem {zdravilnih} rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završeváti |
zastar. končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završíti |
zastar. končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavŕti |
nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrtínčiti |
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavŕtost |
lastnost, značilnost zavrtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavzéten |
zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavzétnost |
zastar. zavzetost, vnema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazdàj |
za ta čas, trenutek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazídanost |
lastnost, značilnost zazidanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazidljívost |
lastnost, značilnost zazidljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaznamovánost |
1. lastnost, značilnost zaznamovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaznávnost |
lastnost, značilnost zaznavnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazoríti |
nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaželênost |
lastnost, značilnost zaželenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zažgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažigálnica |
zastar. vžigalna vrvica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažmíkati |
1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvrgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbadljívost |
lastnost, značilnost zbadljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbankrotírati |
v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbledélost |
lastnost, značilnost zbledelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblestéti |
knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblížati |
1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|