|
zapoznélost |
lastnost, značilnost zapoznelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapozníti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapravljívost |
lastnost, značilnost zapravljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprédenost |
lastnost, značilnost zapredenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapričéti |
zastar. začeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapróditi |
z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprtíja |
zastar. karantena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprtnják |
knjiž. {vase} zaprt človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprtotrósnica |
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕva |
zastar. sprva:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaračúniti |
zastar. zaračunati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaràd |
zastar., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarájati |
delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráščati |
rastoč prekrivati, zapolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráščenost |
lastnost, značilnost zaraščenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardélost |
lastnost, značilnost zardelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardéti |
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardévati |
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaredíti |
narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaregljáti |
1. oglasiti se z glasom rega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréjati |
delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarenčáti |
1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarévskati |
1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaréza |
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarezgetáti |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarežáti |
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarígati |
oglasiti se z glasom i-a:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zárja |
1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjavélost |
lastnost, značilnost zarjavelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjavéti |
1. postati rjav, rjast:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjovéti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjúti |
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarobántiti |
ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróbiti |
zastar. zasužnjiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaródek |
1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíšče |
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaropotáti |
1. dati močne, kratke glasove; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarosíti |
brezoseb. krajši čas rositi; porositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarožljáti |
dati nizke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúčen |
nar. severozahodno skodran, kodrast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkati |
lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščebetáti |
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeketáti |
1. oglasiti se z glasom šček:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítje |
zastar. zaščita:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpotováti |
star. zasmehovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašvedráti |
ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatacáti |
ekspr. počasi, okorno iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatávati |
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégavóljo |
zastar. zato:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnélost |
lastnost, značilnost zatemnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiktákati |
1. dati glas tiktak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíšje |
1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhlost |
lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatòp |
zastar. zahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôžba |
zastar. obtožba, obdolžitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdítev |
zastar. utrditev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
zastar. utrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zatrníti |
zastar. zažgati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvárjati |
zastar. zapirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvòr |
zastar. 1. zapor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvóriti |
zastar. zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúp |
zastar. 1. zaupanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupljívost |
lastnost, značilnost zaupljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpnost |
1. lastnost, značilnost zaupnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustáviti |
za kratek čas ustaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljati |
za kratek čas ustavljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšen |
zastar. zaušesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljênec |
ekspr. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závber |
zastar. lep:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601 32.701 
